Na Mestni občini Ljubljana že dolgo razlagajo, kako bi radi naredili red na področju vse bolj kaotičnega zunanjega oglaševanja. Kaže, da jim to ne uspeva najbolje. Na konkretnem primeru oglasnih panojev ob Resljevi cesti smo namreč ugotovili, da bi lahko občina že na podlagi zakona o cestah in julija 2013 sprejetega občinskega odloka zelo enostavno omejila oglaševanje ob občinskih cestah, vendar tega ne stori.

Po pripravljalnih gradbenih delih se je na zemljišču družbe Hiša invest ob Resljevi cesti pojavila gradbena ograja z oglasnimi panoji. Zakon o cestah določa, da je v varovalnem pasu ceste – če ni pločnika, znaša ta pet metrov, če je pločnik, pa dva – mogoče oglaševati le s soglasjem njenega upravljalca. V tem primeru je to ljubljanska občina, ki tudi v svojem odloku o občinskih cestah povzema ključne rešitve zakona – tudi obvezno soglasje za posege v varovalni pas ceste, ki znaša od dva do deset metrov. Na občini pravijo, da soglasja za postavitev oglasnih panojev tik ob kolesarski stezi Hiši invest niso dali, in napovedujejo, da bo zato mestni inšpektorat uvedel inšpekcijski postopek.

»O oglasnih panojih ob cesti bi lahko pisali do pomladi«

Ko smo solastnika in prokurista Hiše invest Jovana Mićića seznanili z namero občine, se je razburil, zakaj se ob vseh oglasnih panojih ob cesti spravljajo ravno nad njega. »Jaz sem se dogovoril z Europlakatom – oni so mi postavili gradbeno ograjo, v zameno pa lahko na njej oglašujejo. Vprašal sem jih, ali je vse po zakonu, in rekli so mi, da je vse v redu. Če se še malo sprehodite po Ljubljani, lahko od zdaj do pomladi pišete članke samo o tem. Zakaj je povsod v redu, razen pri meni?« Mićićev argument je na mestu. Ljubljana je tako rekoč preplavljena z oglasnimi panoji in v veliki večini ti stojijo tik ob cesti. Na dovolj jasno vprašanje, zakaj tega ne sankcionirajo, v nekaj dneh na občini nismo dobili prepričljivega odgovora. Večkrat so poudarili, da si prizadevajo to področje urediti, ampak da jih pri tem ovira neustrezna zakonodaja.

Tudi ko smo jih soočili z možnostjo, ki jim jo ponuja zakon o cestah, so našli problem: »Skladno s 6. in 7. odstavkom 97. člena zakona o cestah lahko občinski inšpektor izreče le globo glede posegov v varovalni pas, po 118. členu tega zakona pa nima pristojnosti, da te oglase odstrani.« Ta navedba pa je vprašljiva, saj 118. člen zakona omenja zgolj posege v varovalni pas državne in ne občinske ceste. Kljub temu bi lahko na inšpektoratu, ki ga vodi nekdanji vodja redarstva Andrej Orač, lastnike, ki kršijo zakon, vsaj kaznovali. Globa ni zanemarljiva, saj za pravne osebe in samostojne podjetnike znaša 2000 evrov, 200 evrov kazni pa lahko doleti še odgovorno osebo. Na občini se do sedaj za to praktično niso odločali: po pojasnilih inšpektorata so leta 2013 izrekli en opomin, lani so uvedli en postopek, letos pa še enega.

»Občina je rekla, da za to ni pristojna«

Iz pojasnil Europlakata – družbe, ki trži večino plakatnih mest v prestolnici in ki upravlja tudi sistem Bicikelj – bi lahko sklepali, da nadzor nad oglaševanjem ob občinskih cestah najmanj šepa. »Europlakat je v preteklosti Mestno občino Ljubljana večkrat zaprosil za pridobitev dovoljenja za postavitev panojev na gradbiščnih ograjah, vendar smo od občine dobili pojasnilo, da niso pristojni za izdajanje dovoljenj na zasebnih zemljiščih. Zato v tem primeru, ki ga navajate, Mestne občine Ljubljana nismo zaprosili za dovoljenje, saj so panoji na zasebnem zemljišču.«

Po drugi strani si na občini vzamejo čas kritizirati republiški inšpektorat, ki je po njihovi oceni pri nadzoru zunanjega oglaševanja neučinkovit. Zato so na magistratu sredi junija ministrstvu za okolje in prostor predlagali, da bi razširili pristojnost občinskih inšpektorjev še na nadzor nad skladnostjo postavitve enostavnih objektov, med katere sodijo tudi objekti za oglaševanje, na celotnem območju občine, torej tudi na zemljiščih v zasebni lasti.

»Njihova postavitev mora biti skladna s prostorskim aktom in na območju Mestne občine Ljubljana je veliko objektov za oglaševanje postavljenih v nasprotju z njimi. Prihaja do kršitev postavitev vseh vrst objektov za oglaševanje – namestitve objektov za oglaševanje na ograje in fasade, postavljajo se LED-prikazovalniki v bližino križišč… To pa ogroža prometno varnost udeležencev cestnega prometa, saj preveliko število in nepravilno postavljeni objekti za oglaševanje odvračajo pozornost voznikov od dogajanja na cesti. Ne nazadnje pa v nasprotju s prostorskimi akti postavljeni objekti za oglaševanje močno kazijo videz mesta,« ocenjujejo na občini. Prepričani so, da bi občinski inšpektorat s širšimi pristojnostmi »v primerih kršitev ukrepal hitro in uspešno«.