Čeprav v Veliki Britaniji že vrsto let obožujejo debetne, kreditne (posebej te) in vse mogoče druge kartice, z drugimi besedami plastični denar, in internetne nakupe, ima večina Otočanov še vedno po žepih in drugod tudi gotovino. Nekateri zelo veliko, še posebej drugod. Zlasti v tujini. V najnovejšem poročilu angleške centralne banke ugotavljajo, da najmanj polovica bankovcev – funtov, ki naj bi bila v obtoku, ni v obtoku. Zakaj? V veliki meri gre za gotovino, ki zamenja lastnika zaradi sumljivih poslovnih kupčij, sive ekonomije, trgovine z mamili, prostitucije, tihotapstva in drugih kriminalnih poslov.
Tri milijarde so »pod vzmetnicami«
Najbolj znana vloga angleške centralne banke (kot tudi drugih centralnih bank) je tiskanje denarja. Funtov. Takih, v katere imajo Otočani zaupanje.
Na centralni banki pravijo, da je v obtoku za približno tisoč funtov bankovcev na glavo (teh pa je v Britaniji okrog 65 milijonov). Kljub vsem tem novim negotovinskim oblikam plačevanja se povpraševanje po gotovini, zlasti bankovcih, povečuje. Na banki ocenjujejo, da ga ženejo tri različna tržišča: polovica bankovcev kroži znotraj zakonitega domačega tržišča. Večji del gotovine kroži pri nakupih in prodaji, manjši pa je »pod vzmetnicami«. Pri ljudeh, ki ne zaupajo bankam in imajo denar raje shranjen doma.
Kot ocenjujejo, imajo Otočani doma shranjene najmanj tri milijarde funtov gotovine. Nekateri denar celo zakopavajo na vrtovih. Preostala polovica gotovine je v uporabi v sivi ekonomiji ali shranjena v tujini, posebno na številnih otokih – davčnih oazah: Kajmanskih otokih, Britanskih Deviških otokih in drugod. Koliko časa bo gotovina še zanimiva Britancem, je odvisno od plačilne tehnologije, ki se razvija, okusa finančnih institucij, politike vlad, družbenega in ekonomskega razvoja in, seveda, kar je najpomembneje, od odnosa Otočanov do gotovine. Številni Britanci imajo radi gotovino in nič ne kaže, da bo ta kmalu izumrla. Zato se centralna banka že dogovarja s »proizvajalci« gotovine o tiskanju novih bankovcev za 5, 10 in 20 funtov, ne pa bankovcev za 50 funtov, ki so največji, vsaj med tistimi, ki so znani javnosti. In največkrat ponarejeni. Bankovci bodo iz drugačnega materiala kot do zdaj. Imenuje se polimerni substrat. Zanj pravijo, da je čistejši in trajnejši. Pri tiskanju bodo uporabili najnovejšo varnostno zaščito pred ponarejanjem.
Na enajstih odstotkih bankovcev je kokain
Oktobra 2014 (zadnji podatki) je bilo v obtoku v Veliki Britaniji 192 milijonov najnovejših bankovcev za 50 funtov, vrednih 9,6 milijarde, in 38 milijonov starejših bankovcev za 50 funtov, vrednih 1,9 milijarde funtov (aprila lani so napovedali, da jih bodo ukinili). Vsega skupaj bi moralo biti v obtoku za 43 milijard funtov bankovcev. Pa se jih najmanj polovica ne pojavlja. Britanska siva ekonomija naj bi znašala približno deset odstotkov britanskega BDP, ki je 2233 milijard evrov. Veliko torej: 223 milijard evrov. To naj bi bilo precej manj kot v državah, ki prednjačijo po sivi ekonomiji. V odstotkih naj bi bilo to pol manj kot v Grčiji ali Italiji.
V britanski sivi ekonomiji so posebej priljubljena manjša gradbena dela, popravila in podobno. Tu velikokrat poje gotovina, a oblasti so še kar zadovoljne, ker ocenjujejo, da se že vrsto let ne povečuje. Kriminalci in bogataši, ki se izmikajo plačevanju davka, imajo ogromne količine gotovine, ki jo skrivajo marsikje. Najraje v davčnih oazah.
Pogoste policijske najdbe velikih količin gotovine, ki jih noče nihče nazaj, kažejo na to, da je skrite gotovine še veliko več, kot si lahko predstavljamo. Najbolj neverjeten podatek angleške centralne banke iz enega od prejšnjih poročil te vrste je, da so celo na enajstih odstotkih britanskih bankovcev sledovi kokaina.
Malo Britancev tudi ve, da je v sefih angleške centralne banke 4040 zelo velikih in zelo veliko vrednih bankovcev za en milijon in sto milijonov funtov, ki so skupno vredni 8 milijard funtov. Prvim rečejo giganti, drugim pa titani. Njihova lastnica je država.
