Zaradi rekordno nizke vrednosti igralskega kadra se lahko Olimpija poskuša približati konkurenci izključno s čvrsto obrambo. Nobeno presenečenje ni, da trenerja Fabiana Dahlema zelo razveseljujejo nizki porazi, kot ju je doživel ob koncu tedna proti Innsbrucku in Beljaku. Ker je igralski kader za to raven tekmovanja premalo kakovosten, v igri Olimpije ni prav veliko prostora za kreativnost, ki bi na tribune privabljala množice obiskovalcev. V uvodnih krogih nove sezone so že nastopile težave v razvoju napadalnih akcij, ko se je moštvo zatekalo k nenadzorovanemu izbijanju ploščkov izpred svojih vrat. Zgolj en dosežen zadetek v 127 minutah pove dovolj o strelskih sposobnostih sedanje tivolske zasedbe. Za zdaj kaže, da bosta od šestih okrepitev le vratar Olivier Roy in napadalec Roland Kaspitz zagotovila dodano vrednost, medtem ko imajo Stefan Chaput, Fabian Scholz, Guilaume Desbiens in Kristof Reinthaler dvomljiv sloves. Če na naslednjih tekmah ne bodo pokazali več znanja, bo kritik deležen predvsem trener Dahlem, ki je odobril vse prihode. Že zdaj se lahko vprašamo, ali sta funkciji trenerja in športnega direktorja res povsem združljivi.
Ob pogledu na seznam igralskega kadra izstopa spoznanje, da sta v moštvu zgolj Jure Sotlar in Kristjan Čepon zabeležena kot predstavnika mladega tivolskega vala. Vsi njuni vrstniki prihajajo iz drugih hokejskih centrov, kar kaže na krizo pri uveljavljanju mladih igralcev iz Ljubljane. Trend nasploh kaže, da v Sloveniji vsako leto primanjkuje hokejistov do 25 let, ki bi bili sposobni igranja na tako visoki ravni, kot jo zahteva EBEL. V domačem hokeju je medtem očitno postalo povsem sprejemljivo, da hokejisti zaradi neurejenih razmer množično končujejo kariere že v kadetskih in mladinskih vrstah.
