Tako ljubljanska mestna občina kot ministrstvo za okolje priznavata slabe razmere na področju varstva pred hrupom v Ljubljani. Na občini čezmerne obremenitve nekaterih vrtcev in šol, kjer izmerjene povprečne dnevne vrednosti hrupa presegajo še dovoljenih 65 decibelov, označujejo kot »zatečeno stanje«.
Ministrstvo za okolje: Emisije hrupa so lahko problematične...
Na ministrstvu so še konkretnejši. Zavedajo se, da so »lahko emisije različnih virov hrupa zelo problematične za prebivalce in da izpostavljenost čezmernemu hrupu ni moteča le v določenih primerih in za posamezne ljudi, temveč da nas hrup moti že skoraj vsakodnevno«, in »da so vrednosti hrupa na več obstoječih mestnih območjih že presežene, s čimer je bistveno poslabšana kakovost bivanja na teh območjih«. Dodajajo še, da »žal trenutno ne moremo zagotoviti takega življenjskega okolja, v katerem hrup ne bo več vzrok slabega počutja, saj se zavedamo, da vzrok skoraj vedno lahko odpravi le tisti, ki ga povzroča, ob zavedanju, da morajo biti koristi skupnosti vedno pred koristmi posameznika«.
In vendar je prav ministrstvo za okolje odgovorno za pripravo operativnega programa za varstvo pred hrupom v Ljubljani. Tako so nam sporočili julija letos. Zato bodo, kot so tedaj zapisali, v sodelovanju z ministrstvom za promet, za zdravje in upravo Mestne občine Ljubljana »v najkrajšem možnem času pristopili k pripravi omenjenega programa«. Glede na to, da je obremenjenost s hrupom v vrtcih in šolah znana že vsaj od leta 2010, se postavlja vprašanje, kaj so na ministrstvu za okolje in prostor delali do zdaj.
Ljubljansko občino smo vprašali, ali so sami neodvisno od operativnega programa varstva pred hrupom uvedli kakšne ukrepe za zmanjševanje hrupa v najbolj izpostavljenih šolah in vrtcih. »Tovrstne težave dobro poznamo, zato pri novogradnjah in večjih obnovah objektov zagotovimo prijetno delovno okolje z akustično ureditvijo prostorov, ustrezno zvočno izolacijo konstrukcij, ki ločijo prostore, ustreznim preprečevanjem prenosa zvoka po instalacijah ali po konstrukciji in z zvočno izolacijo ovoja stavbe. Obstajajo tudi primeri adaptacij, ki so bile izvedene samo zaradi izboljšanja akustične ureditve prostora,« so nam odgovorili z občine.
Bitka s standardi
Poleg vprašanja, kdaj bosta ministrstvo in občina ukrepala v ogroženih vrtcih in šolah – glede na trenutne zakonske omejitve –, se postavlja tudi vprašanje o ustreznosti samih standardov. Kot rečeno, zakonodaja maksimalno povprečno dnevno mejo hrupa v vzgojno-varstvenih ustanovah določa pri 65 decibelih. A po pojasnilih Sonje Jeram z Nacionalnega inštituta za javno zdravje večina evropskih držav te standarde postavlja pri 60 decibelih ali še nižje. Bi jih morali tudi mi? Na mestu je namreč vprašanje, zakaj so lahko otroci v slovenskih vrtcih in šolah, kjer mejna vrednost hrupa znaša 65 decibelov, po zakonu bolj obremenjeni s hrupom kot stanovalci v blokih ali bolniki v bolnišnicah, kjer je mejna vrednost za hrup določena pri 60 decibelih.
Na občini so nam na naša vprašanja, ali razmišljajo, da bi najvišjo dovoljeno vrednost hrupa tudi za vrtce in šole določili pri 60 decibelih ali nižje, odgovorili, da so take pobude že prejeli. Občina jih bo preučila in preverila, ali takšno znižanje normativa »sploh omogoča izvajanje vseh dejavnosti šole ter morebitne adaptacije in dozidave objektov šol«, so zapisali.
Normativi med teorijo in prakso
Bolj realistični so na ministrstvu za okolje in prostor. Čeprav bi lahko teoretično vse šole in vrtce uvrstili v območja, kjer povprečni dnevni hrup vozil ne presega 60 decibelov, »ne moremo mimo tega, da bi bila ob enaki obremenitvi okolja s hrupom raven preseganja v neposredni bližini objektov, ki so že zdaj preobremenjeni zaradi emisij hrupa, teoretično le še višja, in sicer zaradi spremenjenih mejnih vrednosti kazalnikov hrupa, ki so določeni za posamezno stopnjo varstva pred hrupom«, so zapisali v svojem dogovoru.
Torej: ne glede na koristne učinke za zdravje otrok raje ne zmanjšujmo normativov, pravijo pristojni, saj bodo potem že zdaj kritična preseganja dovoljenih mej hrupa na papirju videti le še slabše.
O 19 ljubljanskih vrtcih, ki jih ogroža čezmerni hrup, smo podrobneje pisali v včerajšnjem Dnevniku.
