Na hodnikih vrtca Ledina je zgodaj popoldne presenetljivo mirno. Namesto pričakovanega vreščanja otrok iz igralnic se v garderobi skozi priprta okna, ki gledajo na Resljevo cesto, sliši le hrup avtomobilov. Ledinski vrtec je, kar zadeva hrup, med najbolj obremenjenimi v prestolnici. Povprečen dnevni hrup zaradi avtomobilov znaša 75 decibelov – kar deset decibelov nad zgornjo, zakonsko še dovoljeno mejo hrupa za izobraževalne ustanove in šest decibelov nad kritično mejo.
Otroci za hrup bolj občutljivi kot odrasli
»Na splošno velja, da se na hrup privadimo in nato ni več moteč. A svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da ni čisto tako,« opozarja Sonja Jeram, raziskovalka z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Hrup kratkoročno povzroča manjše zdravstvene težave: slabšo kakovost in motnje spanja ter vznemirjenost. Stalno bivanje v hrupnem okolju pa ima lahko dolgoročne posledice, kot je povišano tveganje za pojav bolezni srca in ožilja. Tako kažejo zdravstvene študije.
»Če se otroci igrajo na igrišču ob prometni cesti, se bodo glasneje pogovarjali ali celo kričali, čeprav se tega ne bodo zavedali. Zato bodo trpele glasilke. Otroci, ki slabše slišijo, ne bodo slišali in razumeli pogovora prijateljev, zato se bodo raje umaknili.« Hrup še posebej negativno vpliva na ranljive otroke, poleg tistih s slabšim sluhom tudi na tiste, ki jezika še ne razumejo najbolje, pojasnjuje Sonja Jeram. In dodaja: »Bila sem v vrtcu, ki so ga uredili po priporočljivih standardih. Vzgojiteljica mi je povedala, da je bilo otroke po igranju na igrišču bistveno lažje pripraviti do poslušanja in dela. Čas, potreben, da se otroci umirijo, se ob manjšem hrupu bistveno skrajša. Pa tudi za vzgojitelje je delo z otroki v hrupnem okolju zelo naporno.«
Ravnateljica presenečena
Zaradi negativnih posledic hrupa na otroke so lahko vrtci in šole po slovenski zakonodaji locirani le na območjih, kjer dnevna povprečna vrednost hrupa ne presega 65 decibelov. Omenjenih 19 ljubljanskih vrtcev in sedem osnovnih šol zakonodajo krši, saj so glede na karto hrupa locirani na območjih z višjo povprečno vrednostjo hrupa, je lani ugotovil Nacionalni inštitut za javno zdravje. V 16 vrtcih in petih šolah znaša povprečna stopnja hrupa na najbolj izpostavljeni fasadi 70 decibelov, v treh vrtcih in dveh šolah pa kar 75 decibelov. Meja za kritično vrednost hrupa je postavljena pri 69 decibelih, pojasnjuje Sonja Jeram. Po merilih svetovne zdravstvene organizacije je glasnejše govorjenje razumljivo do vrednosti 65 decibelov.
Eden najbolj obremenjenih vrtcev je Vrtača, enota Vrtca dr. Franceta Prešerna nasproti parka Tivoli, kjer se križajo Erjavčeva in Bleiweisova cesta ter železnica. Zaradi velikega števila vozil, ki vozijo po teh dveh cestah, je vrtec z vseh strani močno obremenjen s hrupom. Obiskuje ga okoli 90 otrok.
Maja Kunaver, ravnateljica Vrtca Franceta Prešerna, je nad ugotovitvami NIJZ presenečena. Da naj bi bili otroci v enoti Vrtača preobremenjeni s hrupom, je prvič slišala od novinarjev portala Podcrto.si. A hrup po njenem otrok med igranjem ne moti. Takšno mišljenje je normalno, čeprav je zmotno, opozarja Sonja Jeram z NIJZ. »Vzgojiteljice se ne zavedajo, da bi hrup lahko bil problem. Hrupa se navadimo, a v hrupnem okolju nezavedno govorimo bolj na glas.« V enem od vrtcev so imeli najmanjši otroci igralni kotiček celo na strani stavbe, ki je bila najbolj izpostavljena hrupu, pove Jeramova.
Boljša okna zaležejo, a ne povsod
Maja Kunaver se sicer zaveda določenih težav s hrupom. Kot nam je povedala, so imeli zaradi njega težave v drugi enoti Vrtca Franceta Prešerna, na Prešernovi ulici. Vrtec, ki ga obiskuje okoli 140 otrok, ima eno od igrišč tik ob prometni Bleiweisovi cesti. Hrup je po njenih besedah motil predvsem vzgojiteljice, ki so morale biti glasnejše. A odkar so pred štirimi leti menjali okna, so razmere menda boljše. Okna odprejo med šesto in osmo uro zjutraj, preden pridejo otroci, klimo pa vključijo le takrat, ko so otroci zunaj, pojasnjuje Maja Kunaver.
A prevelikega hrupa na igrišču se s tem ne rešijo. Menjava oken ali boljša izolacija fasade namreč ni dovolj učinkovita v vrtcih, ki so z vseh strani obdani s hrupom, opozarja Sonja Jeram. In prav ta problem imata vrtca na Vrtači in Prešernovi ulici, saj z vseh strani hrup dosega ali presega 65 decibelov. S hrupom prav tako obremenjeni vrtec na Ledini ima več sreče. Na hrupno stran stavbe gledajo le okna pisarn in garderob, kjer se otroci zadržujejo le malo časa. Tudi igrišče za malčke so uredili na zadnji strani, kjer ni cest.
Jutri: Katere šole v Ljubljani ogroža čezmeren hrup in kaj pravijo pristojni.
