Če zavijete na Žale, se skoraj zagotovo ne morete izogniti vsaj eni od 34 kamer, ki jih upravlja to javno podjetje. Če ste prišli z avtomobilom, vas je na parkirišču posnela še katera od dvanajstih kamer, ki jih tam upravlja javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT). Na rondoju Tomačevo ste se najbrž ujeli v nadebudno oko Darsove nadzorne kamere, na katerem od mestnih križišč pa še občinske kamere prav tako v upravljanju LPT. Občinskih kamer v upravljanju omenjenih dveh javnih zavodov je v mestu 252, koliko je vseh ostalih, ki snemajo vhode v banke, trgovine in druge institucije, lahko samo ugibamo. Nekaj je gotovo: opazovani smo na vsakem koraku.
Na LPT pojasnjujejo, da so kamere namenjene »nadzoru opreme večje vrednosti, zagotavljanju pravilnega delovanja prometne signalizacije in prometne opreme ter varovanju opreme in zagotavljanju varnosti udeležencev v prometu«. »Videonadzor je vzpostavljen izključno na lokacijah, kjer je nameščena oprema za izvajanje obvezne gospodarske službe, in sicer tam, kjer je oprema večje vrednosti podvržena vandalizmu oziroma nepravilni uporabi. Prav tako zaznavamo vedno več zlorab pravil na območjih omejenega prometa ter zlorabe pri plačevanju parkirnine na javnih parkiriščih,« dodajajo nekoliko bolj natančno. Rezultati takšnega nadzora so po njihovih podatkih več kot očitni, saj da se je poškodovanje prometne signalizacije in opreme na teh območjih zmanjšalo za 24 odstotkov. Za podatke, ki bi to korelacijo potrjevali, smo sicer zaprosili tudi na policiji, a so nam odgovorili, da takšne statistike ne vodijo.
Policija pogosta obiskovalka nadzornega centra
Zanimivo je, da denimo mestno redarstvo v te posnetke, ki jih LPT hrani od tri do pet dni, nima neposrednega vpogleda, saj zanj lahko zaprosita izključno policija oziroma sodišče. Lani so zabeležili 91 vpogledov, predvsem zaradi razjasnitve prometnih nesreč, ropov in vandalizma.
Nataša Pučko z ljubljanske policijske uprave kot enega od primerov, ki so ga uspeli razvozlati s pomočjo teh posnetkov, navaja drzne tatvine, ki so pretresale Ljubljano maja letos. »Nepridipravi so s pretvezo, da imajo svojca v bolnišnici in da potrebujejo denar za zdravljenje, oškodovance preslepili in jih prepričali, da so z njimi sedli v vozilo in jim pokazali pot do bolnišnice. Še več, povabili so jih celo domov in jim izročili denarno pomoč. Nepridipravi so njihovo prijaznost izkoristili in jih okradli. Na podlagi pregleda posnetkov je policija uspela identificirati vozilo, registrske oznake in v nadaljevanju tudi storilce.«
Po njenih besedah policija, tudi ko obstaja najmanjša verjetnost uspeha pri razreševanju kaznivih dejanj, zaprosi Mestno občino Ljubljana, LPT ali drug javni zavod oziroma zasebno podjetje za pridobitev posnetkov. Z njimi si pomagajo tudi pri množičnih kršitvah javnega reda in miru, pogrešanih osebah, pobegih s kraja nesreče in podobnih dogodkih.
Vsak pregled sicer ne obrodi sadov. Bralka je zapisala, da zaradi postavitve kamere ni imela sreče z iskanjem povzročitelja nesreče, v katero je bila vpletena na prehodu za pešce na enem od križišč v Šiški, saj na LPT iz posnetka niso uspeli razbrati registrske številke. S podobnimi težavami se srečuje tudi policija. Neustrezna smer snemanja sicer ni nujno povezana z nestrokovno postavitvijo kamere, ob tem opominja Pučkova, saj je njen namen zavarovanje premoženja in življenja ljudi za točno določeno mesto, to pa omejuje njen kot snemanja.
Samo prijavljenih 1750 »velikih bratov«
»Število izvajalcev videonadzora je gotovo visoko: uporabljajo ga banke, zavarovalnice, trgovci, javne institucije, pojavlja se tudi v šolah in stanovanjskih blokih,« opozarja namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič. »V registru zbirk osebnih podatkov, ki ga sicer ne vodimo po krajih, je prijavljenih vsaj 1750 upravljavcev, ki izvajajo videonadzor. Pri tem moramo vedeti, da upravljavcev iz zasebnega sektorja, ki imajo manj kot 50 zaposlenih, takšnih pa je velika večina slovenskih podjetij, niso dolžni prijaviti zbirk podatkov v omenjeni register. To pomeni, da je ta številka dejansko še precej višja.«
V uradu pooblaščenke so lani obravnavali 59 pritožb, povezanih z videonadzorom, od tega so v 15 primerih ugotovili kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov. Prijave so se večinoma nanašale na javno objavo posnetkov, pomanjkljiva obvestila o snemanju, snemanje zaposlenih na delovnem mestu in snemanje brez pravne podlage. »Pogosto smo ugotovili pomanjkljivosti glede zavarovanja videonadzornih sistemov. Snemalne naprave so bodisi nameščene v neprimernih prostorih, ki so nezaklenjeni, nenadzorovani, dostopni številnim osebam, bodisi snemalniki niso zavarovani z geslom ali pa je to podeljeno prevelikemu številu oseb. Pogosto je problematična tudi evidenca izvajanja videonadzora, kar onemogoča sledljivost vpogledov in posegov v posnetke in tudi posredovanje posnetkov naprej,« ključne težave navaja Tomšič.
Zemljevid nadzornih kamer, ki jih imata v upravljanju javni
zavod Ljubljanska parkirišča in tržnice ter javni zavod Žale
MOL
podatki
