Srbska vlada je v začetku tekočega leta napovedala vzpostavitev sodobnega varnostnega sistema v Beogradu. Ta naj bi s pomočjo naprednih nadzornih kamer in enako naprednega kontrolnega sistema pomagal preprečiti najhujša kazniva dejanja, kot so umori, in tudi druge manj hude, a vseeno moteče oblike obnašanja. Projekt je medtem že stekel, Beograd pa je prejel že več sto varnostnih kamer. Skupno bi jih lahko v prihodnje imel med 1000 in celo 2000. Srbska prestolnica se je s tem pridružila številnim svetovnim mestom, ki so svoje ulice spremenila v sodobni panoptikon.
Najbolj slaven evropski primer je seveda London. Koliko CCTV kamer premore britanska prestolnica, ni povsem znano, jih je pa dovolj, da se povprečni prebivalce mesta na poti v službo, na malico in nazaj domov domnevno pojavi na okoli 300 kamerah. Povsem brez varnostnih kamer ni niti Ljubljana. Samo javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice jih premore prek 300, število pa že več let narašča. Koliko je še vseh nadzornih kamer bank in drugih zgradb v Ljubljani, lahko le ugibamo, že zdavnaj pa smo bili v številnih predelih slovenskega glavnega mesta pod stalnim nadzorom. O tem smo pri Dnevniku že pisali. Policija svojega video nadzornega sistema na mestnih ulicah Ljubljane nima.
Projekt »varno mesto« zavit v tajnost
Čeprav sta srbski predsednik Aleksandar Vučić in srbska vlada nad novim beograjskim varnostnim sistemom navdušena, ima sistem tudi številne kritike. Za razburjenje sta poskrbela predvsem dva podatka. Beograjski varnostni sistem postavlja kitajski tehnološki velikan Huawei. Ta je tarča številnih kritik, predvsem s strani ZDA, zaradi očitanih varnostnih lukenj, ki naj bikitajskim obveščevalnim službam lajšale delo pri vohunjenju. Konkretnih dokazov za takšno delovanje podjetja sicer ni, tudi sam Huawei pa vlaga precejšnje napore, da bi se očitkov znebili. Drugi razlog za preplah je skrb, da bi beograjski sistem lahko vključeval tudi tehnologijo za prepoznavanje registrskih tablic in celo obrazov. Ta za zdaj naj še ne bi bdela nad Beograjčani, v prihodnje pa bi se to lahko zgodilo.
Okoli projekta »varno mesto« ni znano veliko. Radio Slobodna Evropa je bil septembra kritičen, ker so vsi dokumenti v zvezi s projektom označeni s »tajno«. Med drugim ni znano, koliko je projekt stal, kje stojijo nove varnostne kamere in kako poteka nadzor. Zmotile pa so jih tudi napovedi skupnih patrulj srbskih in kitajskih policistov. Tesno sodelovanje med kitajskimi in srbskimi oblastmi je bilo razvidno tudi konec novembra, ko so posebne enote policij obeh držav v srbskem mestu Smederevo izvedle skupno protiteroristično policijsko vajo.
Huaweijeve kamere so domnevno zelo kvalitetne in ustvarjajo videoposnetke z visoko ločljivostjo, ki omogoča prepoznavanje obraza, registrskih tablic, modelov in barve vozil. Če bi bilo omrežje dovolj razvejano in široko, bi omogočalo neprekinjeno sledenje osumljencem kaznivih dejanj od prizorišča zločina do doma oziroma skrivališča. Beg pred roko pravice bi tako postal izredno otežen.
Možne zlorabe in neugodni spodrsljaji umetne »inteligence«
Kritiki medtem opozarjajo, da sistem ne bo omogočal zgolj sledenja zločincem, temveč tudi marsikomu drugemu. Nekdanji srbski informacijski pooblaščenec Rodoljub Šabić je za AP oktobra izrazil skrb, da bi sistem lahko omogočal tudi sledenje političnim nasprotnikom in nadzor nad kritiki režima. Pojavili so se tudi očitki, da policija s kamerami zajete posnetke protestov predaja vladi naklonjenim medijem. Slednji nato razkrivajo identitete posameznikov. Številni protestniki ob tem priznavajo, da so zaradi prisotnosti kamer oklevali glede udeležbe na shodih proti Aleksandru Vučiću.
Čeprav tehnologija za prepoznavanje obraza odpira vrata doslej nemogočim razsežnostim neprestanega nadzora v živo, tehnologija zdaleč ni brezhibna. Še posebej, če so avtomatizirani nadzorni sistemu povezani s še drugimi avtomatiziranimi sistemi. Nekaj takšnega se pripetilo na Kitajskem, kjer so leta 2014 pričeli postopno uvedbo projekta točkovanja (ne)zglednega obnašanja državljanov. V Ningboju, ki se nahaja južno od Šanghaja, je policija v sklopu projekta že lani s pomočjo umetne inteligence in varnostnih kamer preverjala, kdo nepravilno prečka prehode za pešce. Kršilce so nato sramotili s prikazovanjem njihovih fotografij na velikih zaslonih po mestu.
Lanskega novembra se je na enem teh zaslonov pojavila Dong Mingzhu, direktorica največjega kitajskega proizvajalca klimatskih naprav Gree. To bi samo po sebi govorilo v prid tehnologiji, ki med ljudmi očitno ne dela razlik, a šlo je za napako. Dongova ni nedovoljeno prečkala ceste. Sistem za prepoznavanje obrazov je namreč videl njen obraz natisnjen na stran avtobusa in ocenil, da gre za pravo osebo. Ko je avtobus ob zeleni luči zapeljal čez prehod za pešce, je sistem zmotno ocenil, da je Dongova pri rdeči luči stopila na cestišče. Policija je napako kasneje opazila in jo odpravila, a nedolžna direktorica je že pristala na sramotilnih zaslonih. Dogodek so tedaj vsi vpleteni doživeli z zdravo mero humorja in razumevanja. Če bi šlo za očitke kakšnega resnejšega in bolj občutljivega dejanja, pa stvar morda ne bi bila več zabavna. Tudi sicer je napak tehnologije prepoznavanja obrazov veliko. Sistem so uporabili tudi med zagotavljanjem varnosti ob finalu lige prvakov v valižanskem Cardiffu leta 2017. Tedaj je tehnologija med poskusi odkrivanja problematičnih obiskovalcev storila prek 2000 napak.
