Ko si je Maribor zagotovil organiziranje Evropske prestolnice kulture 2012 (EPK), so položaj osrednjega menedžerja kulturnega veledogodka zaupali Vladimirju Rukavini, direktorju Narodnega doma Maribor. Sprva je Rukavina zasedel položaj predsednika začasnega sekretariata EPK, marca 2010 pa je bil imenovan za vršilca dolžnosti generalnega direktorja novega občinskega zavoda Maribor 2012 – EPK.
Že v prvih mesecih direktorovanja je Rukavina podpisal pismo o nameri z Miro Flisar, tedanjo direktorico družbe KBM Invest. Uvodoma sta se dogovorila, da bo KBM Invest od podjetja SBS odkupil objekt na Vojašniškem trgu 4. Tisto propadajoče poslopje, iz katerega je nekoč oddajal Radio Maribor. Rukavina je nameraval tja umestiti sedež EPK.
V pismu o nameri je bilo še dogovorjeno, da bo občinski zavod vzel objekt za dve leti v najem, nato pa ga bo odkupil za 984.000 evrov. Vendar je jeseni 2010 kupo-prodajo ustavila takratna poslovna direktorica zavoda Maribor 2012 Helena Hvalec. Ocenila je, da je Rukavina prekoračil pooblastila, saj za sklenitev tovrstne pogodbe ni imel soglasja sveta zavoda niti ni posla nikoli blagoslovil mestni svet. A Rukavina od načrtov ni odstopil in je marca 2011 v imenu Narodnega doma sklenil najemno pogodbo z KBM Invest. Zavod najemnine za stari radio ni plačal niti enkrat.
Zunajsodni dogovor padel v vodo
KBM Invest kakopak ni pozabil na pogodbi s podpisom Rukavine. Občino je vztrajno pozival, naj plača pogodbene kazni 3000 evrov na mesec. Ker je občina ni plačevala, je KBM Invest zoper njo vložil tožbo. Decembra 2013 se je župan Andrej Fištravec strinjal s poravnavo, na podlagi katere bi občina dobila v last stari radio, ki je po podatkih geodetske uprave ocenjen na 268.968 evrov, zanj pa bi občina KBM Investu izročila svoja zemljišča v ocenjeni vrednosti 815.814 evrov. Ker pa je banka pozneje ta sporazum preklicala, se sodni spor nadaljuje.
KBM Invest je vložil tožbo tudi zoper Narodni dom. V njej terja plačilo 153.372 evrov neplačanih najemnin in še pripadajoče obresti. Sodnica Tomažičeva je včeraj na sodišče povabila Rukavino. Direktor vztraja pri svoji verziji zgodbe, ki jo je v preteklosti ponovil že večkrat. Rukavina vso odgovornost prelaga na bivšega župana Franca Kanglerja in bivšega predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča, ki naj bi sklenila dogovor o najemu – odkupu nepremičnine. »Pismo o nameri sem podpisal na podlagi Kanglerjevega navodila,« trdi, čeprav naj bi bilo že tedaj jasno, da so se vsi vpleteni dejansko dogovorili nekaj tretjega. In sicer to, da Narodni dom Maribor nikoli ne bo plačeval dogovorjene tržne najemnine, vredne 4700 evrov na mesec, temveč bo smel objekt v času Festivala Lent uporabljati brezplačno.
»Dogovor je bil element prisile«
»Z najemninami se je zgolj evidentirala višina obresti, ki jih je moral KBM Invest plačevati NKBM za kredit za nakup nepremičnine. Predvideno je bilo, da bi ta znesek kasneje poplačala NKBM prek sponzorske pogodbe,« je trdil Rukavina. To se ni nikoli udejanjilo. »Najemno pogodbo sem podpisal iz formalnih razlogov. Bila je element prisile, ne pa izraz volje,« se je včeraj izgovarjal direktor.
Sodnica je včeraj zaslišala tudi dolgoletnega predsednika sveta Narodnega doma in nekdanjega podžupana Andreja Verliča. »Najemno pogodbo sem razumel kot fiktivno pogodbo,« je trdil Verlič. Po njegovih besedah je občina vseskozi imela resno željo pridobiti objekt in je bila zamenjava nepremičnin predvidena v občinskem proračunu za leto 2012. Zakaj pa zamenjava ni bila realizirana, ni vedel pojasniti. Na prihodnji narok bo sodnica povabila več prič. Med drugim tudi Kanglerja in Kovačiča.
