Nekdanji predsednik Cimosovega nadzornega sveta Vojko Antončič, v preteklosti predsednik računskega sodišča, direktor državne družbe DSU Marjan Podgoršek in direktor sektorja za analize naložb Banke Koper Zvonimir Grgurovič so zatrdili, da so lani z nadzorniških funkcij odstopili, ker so jih v to prisilili v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Trditve treh uglednih gospodarstvenikov postavljajo v drugačno luč obrazložitev DUTB na ponedeljkovi skupščini Cimosa o tem, zakaj za delo v minulem letu niso prejeli razrešnic. Predstavnik DUTB, ki obvladuje skoraj polovični lastniški deleže Cimosa, je na skupščini zahteval ločeno glasovanje o podelitvi razrešnice vsakemu članu uprave in nadzornega sveta. Takšno odločitev je utemeljil s tem, »da je takratna uprava pripravila načrt, ki ni bil ustrezen, zaradi česar so začeli postopek prisilne poravnave, in da so določeni člani podali odstopno izjavo v trenutku, ko bi družba potrebovala trdno vodstvo.«

»Za utemeljitev o tem, zakaj na skupščini nismo prejeli razrešnice, bi bil boljši razlog, če bi v DUTB navedli, da imamo nos nad usti,« je opozoril Antončič. Po njegovih pojasnilih so se na predzadnji seji nadzornega sveta, ki jo je še vodil, nadzorniki vprašali, ali naj ostanejo ali gredo, saj so podpirali zunajsodno sanacijo Cimosa. Zato so sklenili, naj član nadzornega sveta Andro Ocvirk v DUTB poizve, ali obstaja možnost za njihovo sodelovanje z nadzornim svetom v tedanji sestavi.

Antončič: Rekli so, da nas bodo zamenjali, če ne bomo odstopili

»Ocvirk je najprej meni osebno, nato pa še na zadnji seji nadzornega sveta povedal, da DUTB z nami ne želi imeti ničesar. Od štirih preostalih članov nadzornega sveta naj bi v nadzornem svetu ostal samo Ocvirk. Njegovo članstvo v nadzornem svetu naj bi iz posebnih razlogov želel ali zahteval gospodarski minister v tedanji vladi Metod Dragonja,« je pojasnil Antončič. Te navedbe sta nam v celoti potrdila tako Podgoršek kot Grgurovič. Pri tem je Podgoršek poudaril: »Niso rekli le, da z nami ne želijo imeti nič, temveč da nas bodo zamenjali, če ne bomo odstopili.« Andro Ocvirk, ki poslovanje Cimosa nadzoruje od druge polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja, torej tudi v času, ko je družbo vodil dolgoletni predsednik uprave Franc Krašovec, ki ga Cimos toži za skoraj 11 milijonov evrov, je dejal, da se ne spominja, kaj se je pred dobrim letom dogajalo.

Toda o tem, da so od treh članov nadzornega sveta zahtevali odstop v DUTB, sicer bi jih zamenjali, priča še en podatek. Po prepričanju Antončiča je bil glavni oblikovalec in izvrševalec volje o Cimosu v DUTB Janne Harjunpää, vodja upravljanja terjatev v Cimosu. »Zato sem mu 9. junija 2014 poslal sms, v katerem sem mu sporočil, da odstopam,« je poudaril Antončič. V sms je Antončič Harjunpääju navedel, da mu je Ocvirk sporočil, da morajo odstopiti, sicer bodo zamenjani. Teh navedb Harjunpää ni nikoli zanikal.

»Kupci že dvigujejo sidra«

Po Antončičevih pojasnilih je bilo eno ključnih načel zunajsodnega sanacijskega načrta, da se Cimosovih kupcev ne vznemirja. »Medtem ko so bili v Cimosu v času, ko smo mi nadzorovali njegovo poslovanje, s kupci prijazni, jih je očitno Harjunpää stisnil v kot. Prisilna poravnava je bila z likvidnostnega vidika za Cimos uspešna, toda kot je mogoče slišati, zdaj nekateri kupci v avtomobilski industriji že dvigujejo sidra,« se je metaforično izrazil Antončič. Kot so pred dnevi poročali v časniku Finance, je koncern PSA obvestil Cimos, da mu odpoveduje oziroma omejuje naročila, in da je sodelovanje s koprsko družbo omejilo še več drugih kupcev, denimo BMW in Ford. Pred meseci smo v Dnevniku razkrili, da je Cimosu odpovedal naročila eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev superpolnilnikov Eaton, pri katerem je bil Cimos uvrščen na seznam strateških dobaviteljev. Za DUTB Cimos, ki je zdaj naprodaj, predstavlja uspešen primer prestrukturiranja.

Na skupščini ni prejel razrešnice niti do začetka prisilne poravnave predsednik Cimosove uprave Jerko Bartolič. Za odstop se je odločil, ker so v DUTB alternativni scenarij o začetku prisilne poravnave pripravljali en teden mimo njegove vednosti in opustili že dogovorjeni načrt o pretvorbi terjatev v osnovni kapital, s čimer bi družba brez prisilne poravnave lahko rešila finančne težave. Za komentar je bil Bartolič nedosegljiv. V DUTB neskladnosti med njihovimi izjavami na skupščini Cimosa in izjavami treh nadzornikov, ki so ostali brez razrešnice, včeraj niso komentirali: »Vse, po čemer sprašujete, smo predstavili in argumentirali na skupščini.«