Aleš Mlinar, zbiratelj strupenih kač: Če bi me ugriznila puhnica, bi ostal brez roke

»Ko me je ugriznila klopotača, do mene ni mogel noben novinar, zato so pisali vse mogoče neumnosti; od tega, da me je ugriznila v prsi, do tega, da sem bil v komi. Veliko je bilo domišljije,« pravi Mlinar, ki je iz ljubljanskega kliničnega centra v domačo oskrbo prispel pred dobrim tednom. Čeprav je preživel ugriz, ki bi lahko bil zanj usoden, že pripravlja razstavo strupenih ptičjih pajkov, škorpijonov in skolopender (strupenih stonog), ki bodo na ogled jutri, na Šuštarsko nedeljo v Tržiču. Zakaj je prišlo do ugriza, kako je potekala reševalna akcija in kaj je sam pri tem doživljal, prvič razkriva v našem pogovoru.

Mišice imam poškodovane po vsem telesu. Tudi leva roka (kača ga je ugriznila v desno, op. p.) je malce mlahava. Te stvari se kot posledica zastrupitve pojavijo z zamikom. Zato sem moral v bolnišnico še enkrat po tem, ko sem bil že odpuščen. Težje tudi požiram, če se uležem ali nagnem glavo vstran. Kakšne bodo posledice, ne vem, toda vidne bodo še vsaj nekaj mesecev. Morda mi bodo morali odrezati mezinec, kamor me je kača ugriznila. Enkrat so mi črno kožo in meso s prsta že odstranili. Zdaj je prst spet črn, kar pomeni, da še naprej propada.

Zarezali so me, da oteklina ne bi stisnila kite in žile, roka pa ne bi imela prekrvavitve in bi odmrla. Rana je bila odprta štirinajst dni, tako da sem lahko opazoval, kako delajo mišice. A najhuje je bilo tri, štiri ure po tem, ko so me pripeljali v bolnišnico. Začela so mi odpovedovati jetra in ledvice, ker hemotoksičen strup razkraja vse, tudi žile, ki so postale porozne. Vsa tekočina, ki sem jo prejel, je stekla skozi luknjice iz žil v telo. Jetra in ledvice so bile tako rekoč brez dela – na suhem. V 24 urah sem zato z infuzijo prejel 25 litrov tekočine. Če ledvice ne bi začele delovati, bi moral na dializo.

Ko me je kača ugriznila, sem terarij zaprl, odstranil prstan in si povil roko, nečak pa je poklical očeta, ki je poklical prvo pomoč. Sam sem v tem času v Avstrijo poklical svojega prijatelja in mentorja, s katerim sva zmenjena, da si v primeru nesreče pomagava. Dve ampuli protistrupa sem hranil doma, šest pa jih je imel on. Rešilec je pome prišel v osmih minutah in me zapeljal do Tržiča, od koder so me s helikopterjem prepeljali v Ljubljano. V kliničnem centru sem bil štirideset minut po ugrizu.

Kje pa. Serum je narejen iz konjskih protiteles, zato lahko sproži reakcijo. Če bi se izkazalo, da sem alergičen, bi mi morali zamenjati kompletno kri. To pa lahko storijo le v bolnišnici. Zato sem med prevozom prosil zdravnico, naj vzame moj telefon in v imeniku najde dr. Damjana Grenca iz centra za zastrupitve, s katerim sva bila zmenjena, da ga pokličem, če se mi kaj pripeti. Na urgenci so najprej preverili, ali sem alergičen ali ne, nato so mi vbrizgali prvi odmerek protistrupa. To je bilo po dveh urah in pol od ugriza. Vmes je prijatelj iz Avstrije že prinesel preostale odmerke. Do naslednjega jutra sem prejel vseh osem odmerkov. Ker jih je bilo premalo, so mi jih s falconom z Dunaja pripeljali še deset. Skupno sem jih torej prejel 18, kar je ogromno. Morda bi lahko še kakšnega, a seruma žal ni bilo več. So se pa v bolnišnici maksimalno potrudili in naredili vse, kar je bilo v njihovi moči. Sploh zato, ker se doslej še niso srečali s podobnim primerom.

Na nič takega. Nobene panike nisem zagnal. So jo pa vsi okrog mene. Če si profesionalec, moraš biti namreč pripravljen, da se bo to nekega dne zgodilo. In sam sem bil pripravljen.

Ne. Sem pa kasneje razmišljal o tem, zakaj sem tako reagiral v tistem trenutku – zakaj nisem terarija zaprl in odšel, ko sem opazil, da so kače razdražene in da nisem več povsem zbran. A vrnitve ni, zato je nesmiselno govoriti, kaj bi bilo, če bi bilo...

Nisem se bal, da bom umrl. Sem se pa bal, da mi bodo morali odrezati roko. A sem se hitro potolažil. Tako kot se tudi zdaj ne bojim za prst. Če mi ga bodo morali odrezati, mi ga pač bodo. To bo minimalna žrtev glede nato, kaj bi se mi lahko zgodilo. Bolečina pa gre do neke meje, naprej jo je težko meriti. Bila je neobičajna, ostra. Sem bil pa ves čas priseben.

Kače sem dal iz terarija, ga očistil in položil kače nazaj vanj. Tedaj sem opazil, da moram še nekaj očistiti. Vzel sem 35 centimetrov dolge pincete, s katerimi sem želel pobrati ven umazanijo, v tistem trenutku pa me je kača ugriznila. Zgodilo se je v delčku sekunde.

S prijemalkami kačo poškoduješ, zato jih uporabljam le na razstavah. Doma vselej uporabljam le kljuko, z roko pa jo primem za rep. Načeloma nisem naredil nič drugače kot po navadi. Je pa res, da nisem uporabil posebnih, kevlarskih rokavic, ki jih uporabljata tudi vojska in policija. To je bila napaka. Če bi si nadel te rokavice, bi bil ugriz blažji, ali pa zob sploh ne bi prodrl vame.

Ne, to je bila dezinformacija. Ugriznila me je vzhodna diamantna klopotača – največja klopotača na svetu, ki živi na jugovzhodu ZDA. Njen strup vsebuje močne hemotoksine, ki povzročajo propadanje tkiva. Obstajajo pa še hujše klopotače. Strupniki tropskih sorodnic vsebujejo še močne nevrotoksine, ki so lahko usodni za srce.

Sploh ne. Protistrupov legalno na trgu sploh ni mogoče kupiti, za povrh so še silno dragi in imajo kratek rok trajanja. Najbližja bolnišnica, kjer hranijo protistrupe eksotičnih kač, je na Dunaju, druga je v Münchnu.

Doma hranim polivalente. To so univerzalni protistrupi za posamezna področja. Afriški polivalent na primer pokrije skoraj vse strupe tamkajšnjih kač. Monovalent, specifični protistrup, imam le za kraljevo kobro. Za najbolj strupeno kačo na svetu, za avstralskega taipana, ki lahko s kapljico strupa pobije pol milijona miši, imam doma celotno dozo protistrupa, za vse ostale pa hranim le nekaj odmerkov, ki zadoščajo za prvo pomoč.

Za eno ampulo sem plačal 1000 evrov. V vseh ampulah pa imam »naloženih« okrog 15.000 evrov.

Ker imam poškodovan le en prst, sumim, da me je zadela le z enim zobom. Če je tako, sem imel srečo, ker je vbrizgala ogromno količino strupa. Po ugrizu se mi je namreč strup še cedil po prstu.

Afriški puff adder, po slovensko puhnica. Ob njenem ugrizu, ki je zelo nekrotičen, bi zagotovo ostal brez roke. Podobno je z gabonskim gadom, ki ima največje strupnike od vseh kač, ali pa z verigastim gadom – roselijem. To so kače, ki imajo ogromne količine strupa. A težko je reči, katera kača ti bo povzročila največ škode, saj ne veš, koliko strupa bo spustila vate.

Ah, ugrizov je bilo že veliko, a ne tako hudih. Do zdaj so me ugriznile manjše in manj strupene kače, ob ugrizu katerih imaš nekaj dni zatečeno roko in te malce bolijo bezgavke. Protistrup sem prejel le pred dvema letoma, ko me je ugriznil laški gad, ki živi tudi pri nas na Krasu. Takrat sem šel v bolnišnico, ker sem imel težave z dihanjem. Dobil sem en odmerek. Zanimivo je, da je bila bolečina tedaj hujša in bolj raznolika kot zdaj, ko me je ugriznila klopotača.

Ne. Že delam z mladiči in nestrupenimi kačami. Z najbolj strupenimi zaradi poškodb še ne morem, zato jih oskrbuje prijatelj iz Avstrije.

Imam 200 odraslih kač, skupno okrog 350.