Mestna občina Ljubljana je pred časom opozorila, da družba Hiša invest, ki je lastnica zemljišča ob Resljevi in Trubarjevi, nima ustreznih dovoljenj za ureditev začasnega parkirišča na mestu nekdanjega parka. Zatrdili so, da bi vlagatelj moral pridobiti gradbeno dovoljenje in predhodno soglasje pristojne mestne službe.
Glede na to, da se predvideno parkirišče ob Resljevi cesti od začasnih parkirišč na območjih, kjer je bila predvidena gradnja Emonike in Šumijevega kvarta, načeloma razlikuje le po velikosti, smo na občini želeli preveriti, ali po njihovem mnenju tudi ta parkirišča potrebujejo gradbeno dovoljenje. Zanimalo nas je tudi, zakaj ob njihovi ureditvi niso opozarjali na manko gradbenega dovoljenja, saj jih tudi ta parkirišča nimajo, so potrdili na ljubljanski upravni enoti. Namesto konkretnega odgovora so na občini dejali zgolj, da so omenjena parkirišča zasebna in naj se obrnemo na posamezne vlagatelje.
Ker je tudi občina uredila podobno parkirišče na zemljišču, kjer je predvidena gradnja NUK II, smo preverili, ali je sama pridobila gradbeno dovoljenje. A povedali so, da ga ne potrebujejo, ker da gre za začasno parkirišče, ki je nasuto z makadamom.
Le če so gradili, potrebujejo gradbeno dovoljenje
Da bi razjasnili dilemo, ali takšna začasna parkirišča dejansko potrebujejo gradbeno dovoljenje ali ne, smo pogledali zakonodajo. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje samostojna parkirišča s površino do vključno 200 kvadratnih metrov uvršča med nezahtevne objekte, za katera mora vlagatelj pridobiti gradbeno dovoljenje, a po skrajšanem postopku. Za samostojna parkirišča nad to kvadraturo pa mora vlagatelj pridobiti gradbeno dovoljenje po normalnem postopku, so povedali na ministrstvu za okolje in prostor.
A hkrati so na ministrstvu opozorili, da je pri presojanju, katero samostojno parkirišče potrebuje gradbeno dovoljenje in katero ne, treba ugotoviti, ali je vlagatelj pri urejanju parkirišča uporabil gradbena dela, kot je na primer asfaltiranje, betoniranje, ureditev tamponskega sloja, odvodnjavanje in podobno. To pa lahko v inšpekcijskem postopku ugotavlja gradbeni inšpektor.
Ima sanacija območij prednost pred prometno politiko?
Občinska prometna politika pri točki parkiranja sicer zelo jasno navaja, da ima parkirna politika »izredno močen vpliv na izbiro prevoznega sredstva posameznikov. Večje število parkirnih mest spodbuja avtomobilski promet in obratno«. Ljubljanska občina tudi vlaga v ukrepe, ki bi dnevne migrante in obiskovalce mesta prepričali, naj svoja vozila pustijo na obrobju. S tem ciljem v mislih občina denimo ureja parkirišča tipa parkiraj in se pelji z avtobusom (P+R). Ravno zdaj gradi novo pri avtocestnem priključku Barje in povečuje do zdaj najuspešnejšo parkirišče tega tipa na Dolgem mostu. Samo za ti dve parkirišči bo občina namenila približno štiri milijone evrov.
Glede na tako zastavljeno prometno politiko, nas je zanimalo, ali občina sploh podpira začasna parkirišča, ki ne samo da konkurirajo občinskim parkiriščem, temveč tudi spodbujajo dodatna vozila v mestu.
»V mestnem središču, kjer ureditev začasnih parkirišč ni v skladu s prometno politiko občine, ki med drugim predvideva omejevanje števila osebnih vozil v mestnem središču, urejanja začasnih parkirišč načeloma ne podpiramo. Izjema so območja začetih, a nedokončanih gradenj, kot sta na primer Šumi in Bavarski dvor, kjer smo s spremembami občinskega podrobnega prostorskega načrta omogočili etapno gradnjo in v 1. fazi gradnjo ali ureditev parkirišč in na ta način omogočili sanacijo območij,« so na občini pojasnili, zakaj določenim začasnim parkiriščem ne oporekajo.
