Danes je na slovenskih cestah gneča. To je dejstvo, ki mu ne moremo ubežati, pa naj se še tako jezimo ob jutranjih ali popoldanskih prometnih konicah, dolgih kolonah na avtocestnih deloviščih ali pred neusklajeno delujočimi semaforji, ki rastejo kot gobe po dežju. Mnogi sicer trdijo, tudi upravičeno, da je načrtovalce prometne infrastrukture že zdavnaj povozil čas, a to še ni opravičilo za to, da se lahko na cestah dogaja kar koli. Del tega dogajanja so tudi mladi vozniki ali vozniki začetniki, do katerih bi morali biti drugi udeleženci v prometu še strpnejši. Na drugi strani pa so starejši vozniki z več izkušnjami, a tudi ti niso brez napak.
Starejši povzročijo manj nesreč
Slovenski narod se stara, to je dejstvo, s tem sledimo drugim evropskim trendom in jih tudi presegamo. Demografska gibanja za prihodnja leta napovedujejo, da bo vse večji delež starejših prebivalcev: v letu 2020 bo vsak peti prebivalec starejši kot 65 let, večji bo delež starejših imetnikov vozniškega dovoljenja, predvsem pomembno večji delež imetnikov dovoljenja v obdobju nad 80 let, med njimi vse večji delež žensk in večji delež aktivnih voznikov v cestnem prometu. V letu 2013 je bilo 352.145 ljudi starejših od 65 let, kar je 17 odstotkov vseh prebivalcev, skoraj polovica starejših od 65 let je imela veljavno vozniško dovoljenje, skoraj dobra petina (34 odstotkov) pa je bila starejša od 80 let. Starejših je vse več, zato je logično, da je (in tudi bo) na cestah vse več starejših voznikov in voznic, ki se nekako spopadajo z vsakodnevno živčnostjo in gnečo. Nekateri med njimi ogrožajo sebe in druge, pa naj se to sliši še tako brezčutno. Vsakega voznika, ki je presegel starostno mejo 65 let, naj bi uvrščali v kategorijo starejših voznikov, a jih zakon posebej ne omenja.
Vesna Marinko iz Agencije za varnost v prometu (AVP) o tem pravi: »Splošno prepričanje je, da so med počasnejšimi vozniki na cesti tisti, ki so že v letih. Vendar statistika govori drugače. Starejši vozniki povzročijo manj prometnih nesreč, so previdnejši in imajo dolgoletne izkušnje. Je pa res, da se z leti pojavijo nekatere spremembe, ki lahko vplivajo na varno vožnjo. To velja predvsem za vid, sluh, kognitivne spremembe in različne bolezni. Tudi prometni predpisi in pravila so se spremenili, odkar so ti vozniki opravljali vozniški izpit. Zato ni nič nenavadnega, da so na cesti velikokrat počasnejši, previdnejši, bolj negotovi… Zato s svojo vožnjo velikokrat spravljajo v slabo voljo druge udeležence v prometu.«
Mladi pogosteje udeleženi v nesrečah
Na drugi strani so mlajši vozniki, tako po izkušnjah kot po starosti. Mladi v prometu spadajo med ogrožene skupine, saj je v splošnem tudi na globalni ravni (po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije) prometna nesreča glavni vzrok umrljivosti mladih. To ugotavljajo tudi pri nas. »Glede na podatke zadnjih petih let so mladi najpogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot vozniki osebnih avtomobilov, kar 43 odstotkov umrlih in 33 odstotkov hudo poškodovanih je mladih, v nekoliko manjši meri so tudi vozniki motornih koles ter kot pešci in kolesarji,« pojasnjuje Mateja Markl iz AVP. Mladi so torej več kot trikrat pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah v primerjavi s povprečnim voznikom. V letošnjem letu so po neuradnih podatkih umrli štirje mladi vozniki v starosti 18 do 24 let, kar je skoraj 12 odstotkov vseh smrtnih žrtev. In starejši? Teh je lani na cestah za volanom izgubilo življenje 10, kar predstavlja 9,3 odstotka vseh umrlih v prometnih nesrečah.
Glede na starostne skupine so mladi kot povzročitelji nesreč nadpovprečno zastopani. Verjetnost, da povzročijo prometno nesrečo s smrtnim izidom, je pri mladih v omenjeni starosti več kot dvakrat večja kot pri povprečnem vozniku. »Mladi vozniki so pogosto zaradi svojih psihofizičnih lastnosti hitrejši pri odločanju, reagiranju in odzivanju na nastale situacije v cestnem prometu, vendar so zaradi kratkega vozniškega staleža in pomanjkanja izkušenj pogosto njihova ravnanja nepravilna ali napačna. Starejši so s slabljenjem psihofizičnih lastnosti počasnejši pri odločanju, reagiranju ter odločanju na nastale situacije v prometu, so pa zaradi svojih izkušenj pri vožnji previdnejši in počasnejši,« pa pravi Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi policije.
Tudi starejši vozniki so raznolika skupina, razlikujejo se po letih, funkcionalnih sposobnostih, izkušnjah, znanju in veščinah, po potrebah po prevozu in motiviranosti, po tem, kako se se prilagajajo novim izzivom. Ko star človek odda svoje vozniško dovoljenje, občuti izključenje iz občestva vozečih kot osebno in socialno izgubo, ne glede na to, ali je vozniško dovoljenje oddal po lastni presoji ali zato, ker je to moral storiti. »Kar je bilo do včeraj samoumevno, postane težava. Neodvisnost se zmanjša, izpolnitev želja po obiskih ali izletih je povezana s časovnimi termini javnih prevoznih sredstev, s pešačenjem s prtljago do postaj ali pa z uvidevnostjo družinskih članov in znancev. Še posebno velika je sprememba za tiste, ki živijo na deželi, kjer so razdalje večje, prometne povezave pa manj pogoste,« še pravi Vesna Marinko. Marsikateri starejši voznik, ki se zaveda vseh teh posledic, zato vozi še naprej, čeprav ve, da njegove sposobnosti niso več takšne, kakršne so bile. Zaradi težav pri vožnji, ki jih običajno zazna tudi sam, se prilagodi tako, da vozi le še podnevi, na dobro znanih relacijah, izogiba se daljšim razdaljam in uram, ko je promet najgostejši in bi se morali soočati z nepredvidljivimi situacijami. Vendar pa z izgubo vozniškega dovoljenja ni konec vse svobode.
Tri četrtine mladih uporablja mobilni telefon med vožnjo
Marko Polič z oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pravi, da raziskave kažejo, da so med prehitrimi vozniki predvsem mlajši, med prepočasnimi pa starejši. Pogosto so dejavniki neustrezne hitrosti tudi vpliv alkohola, vpliv drog in drugi neprometni motivi, na primer, ko voznik zamuja in se mu mudi. »Tako kot za prehitro vožnjo je tudi za prepočasno več razlogov in dejavnikov. Starejši vozniki, vozniki starejših ali pretovorjenih vozil in začetniki bodo lahko med prepočasnimi vozniki. Torej bodisi voznik bodisi vozilo ne zmoreta višje hitrosti,« dodaja Polič. Med razloge za prepočasno vožnjo strokovnjaki uvrščajo tudi uporabo mobilnega telefona med vožnjo, neizkušenost, pomanjkljivo motorično obvladovanje vodenja in upravljanja vozila, nepoznavanje pravil prometne in cestne signalizacije, slab vid in še bi lahko naštevali.
»Eden ključnih dejavnikov tveganja pri mladih je tudi uporaba mobilnega telefona v prometu, tako med vožnjo kot peš. Tuje študije kažejo, da skoraj tri četrtine mladih uporabljajo mobilni telefon med vožnjo, ne samo za klice, ampak tudi za pošiljanje sporočil in spremljanje novic. Za konec pa bi opozorili tudi na vlogo staršev, ki seveda počasi prepuščajo mladostnike v samostojnost, vendar sta v tej starosti spremljanje in odgovornost staršev še vedno prisotna in nujna. Tako naj se s svojimi mladostniki aktivno vključujejo v promet ter jim bolj z nasveti in manj z moraliziranjem predstavijo tveganja, skrb in tudi možne načine reševanja situacij,« še dodaja Mateja Markl.
