Ohranitev karseda hladne glave svetujejo tudi v primeru, ko sami opazimo, da smo iz kdove kakšnega razloga nezavedno zapeljali v napačno smer. V tem primeru nam svetujejo takojšnjo ustavitev na odstavnem pasu oziroma čim bližje robu vozišča ter da ob vklopljenih vseh štirih utripalkah ter prižganih zasenčenih lučeh nemudoma pokličemo policijo oziroma uslužbence Darsa. Zaradi nedvoumne določitve lokacije je to najbolje storiti z najbližjega stebrička s telefonom SOS. Vzvratno vožnjo do priključka, na katerem je prišlo do zmote, odločno odsvetujejo.
Čim prej na varno
»V primeru zaznave tovrstnih kršitev policisti zaradi zagotavljanja varnosti nevarnega voznika poskušajo čim prej ustaviti in vozilo odstraniti na odstavni pas oziroma drug primeren prostor. O nevarnosti, ki grozi ostalim udeležencem v prometu, obvestijo sredstva javnega obveščanja, radio in upravljavca ceste ter upočasnijo ali po potrebi preusmerijo promet. Kraj ustavitve vozila primerno zavarujejo, da ne bi prišlo do naleta ostalih vozil, ter poskrbijo za odvoz vozila,« ukrepanje policistov v primeru izsleditve voznika, ki vozi v napačno smer, pojasnjuje Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije pri upravi uniformirane policije. Kršitelja seveda tudi ustrezno sankcionirajo. Globa znaša najmanj 1200 evrov ter 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Toda praksa kaže, da kršitelji uspejo nekako zapustiti avtocesto ali na njej obrniti ter nadaljevati v pravi smeri, še preden jih ujame roka pravice. Tako so policisti leta 2013 od 188 zaznanih primerov voženj v napačno smer ustavili in sankcionirali samo 12 voznikov, leto pred tem pa 14 od 170 zaznanih primerov. Opravljena analiza je pokazala, da od prejema informacije do prispetja policijske patrulje do lokacije, kjer naj bi bilo opaženo nevarno vozilo, mine nekaj manj kot deset minut, kar v večini primerov očitno zadostuje, da se kršitelj umakne na varno. Nekatere kršitelje zaradi tega »potipajo« naknadno, s pomočjo kamer za nadzor prometa.
Pričakovali bi, da je največ tovrstnih kršitev med glavno turistično sezono, ko turisti v zmedenosti »izgubijo kompas« in ne spremljajo dovolj pozorno prometne signalizacije, vendar ni tako. Po zbranih podatkih vsak mesec pride do najmanj petih takšnih primerov. Leta 2012 jih je bilo največ januarja in septembra, leta 2013 pa maja in oktobra. Za lansko leto in prvo polovico letošnjega leta analize še ni. Po neobdelanih podatkih so v času od januarja do junija letos prejeli 70 prijav o vožnjah v nasprotno smer, od katerih so policisti obravnavali 23 primerov, leta 2014 pa 17. Leto 2014 je bilo v zadnjem obdobju tudi najbolj krvavo, saj so v prometnih nesrečah zaradi vožnje v napačno smer umrle tri osebe, leto pred tem pa ena. Letos smrtnih primerov še ni bilo.
Smernica kršitev se torej nadaljuje, čeprav v manjšem številu kot pred letom 2010. Na Darsu so namreč v zadnjih letih izvedli vrsto tehničnih posegov, s katerimi voznike, ki želijo pripeljati na napačno stran avtoceste, opozarjajo na napačno odločitev. Najbolj znane so velike rumene informacijske table, imenovane »roke«, poleg tega so vse priključke še dodatno označili s prometnimi znaki ter talnimi oznakami, na najbolj kritičnih priključkih pa namestili še nadzorne kamere in ostale sisteme, ki omogočajo samodejno zaznavo v napačno smer vozečega voznika. Toda vsi ti tehnični pripomočki odpovedo, kadar vozniki v napačno smer zapeljejo s počivališč ali kadar smer vožnje spremenijo kar na cesti.
Eni iz objestnosti, drugi nezavedno
Kar najbolj skrbi je, da nekateri kršitelji v napačno smer zaradi stave (!) ali čiste objestnosti zapeljejo nalašč. Med ostalimi najbolj pogostimi vzroki beležijo navzočnost alkohola in drugih psihoaktivnih substanc, pomemben dejavnik predstavlja tudi visoka starost voznika in zaradi tega njegove slabše psihofizične sposobnosti za vožnjo. Ti vozniki v nasprotno smer zapeljejo nezavedno in nehote.
Vprašamo se, ali ne bi bilo mogoče na priključke cest postaviti naprave za fizično preprečitev vožnje v napačno smer. Na letošnjem posvetu na to temo so udeleženci različnih strok ugotavljali, da je pri njih vprašljivo zlasti zagotavljanje varnosti tistih, ki po priključkih vozijo v pravo smer.
Postavitvi fizičnih ovir, ki se preko sistema za detekcijo aktivirajo samo v primeru, ko nekdo zapelje v napačno smer, je naklonjen tudi inštruktor varne vožnje Marjan Selko iz Brežic, čeprav se zaveda, da bi bil to zelo drag ukrep. »Prepričan sem, da na Darsu vedo, na katerih odsekih je bilo zabeleženih največ napačnih uvozov, in bi te naprave za začetek namestili samo tam,« razmišlja Selko.
