Na spletni strani so objavljeni tudi zanimivi dogodki, ki bi jih veljalo obiskati, vendar je bilo tisti dan, ko so se odpravili v Domžale, v tej razpredelnici vse prazno.

Po prihodu v Domžale so najprej poiskali poslopje občine. Ker ga prenavljajo, so vstopili pri zadnjem vhodu in dobili gospo Branko – bila je zelo prijazna, takoj jim je priskrbela najrazličnejše prospekte o Železni jami, gradu Krumperk, že omenjenih kolesarskih poteh, Arboretumu pa o Domžalah z zemljevidom in kratkim zgodovinskim pregledom kraja, tudi z označenimi izletniškimi točkami in gostilnami.

»Gospa Branka je svetovala, naj gremo jest h Adamu Ravbarju, kot je rekla: 'V pivnico in pivovarno.' Omenila je še en hotel, kjer da imajo dobra kosila, vendar se zdaj ne spomnim imena tega hotela… No, kakor koli, potem ko smo se zahvalili prijazni Branki, smo odhiteli v Slamnikarski muzej, vendar so ga prav takrat zaprli. Smola! Odprto imajo namreč dopoldne in popoldne, vmes pa je pavza, ampak ker popoldne odprejo šele ob 17. uri, smo že kar vnaprej vedeli, da z ogledom tega muzeja tisti dan ne bo nič,« je povedala naša izvidnica Maja.

Zato so se odpravili na kosilo k Ravbarju in ni jim bilo žal: »Zelo smo bili zadovoljni. Ogledali smo si pivovarno, nekdanja lastnica, ki je, če sem prav razumela, zdaj z možem prepustila vodenje naslednji generaciji, sama pa mladim še občasno pomaga, je na vsako vprašanje zelo prijazno in obširno odgovorila. Kosilo je bilo izvrstno: viteški zrezek s pršutom in sirom, ramstek po grajsko na ocvrti kruhovi posteljici s pečenim jajcem, Sara pa je dobila otroški meni ravbarček. Bilo je izvrstno, ampak smo si kljub temu privoščili še sladico ravbar bombica in ni nam bilo žal.«

Po kosilu so se odpeljali na grad Krumperk. Nekoliko so bili razočarani, ker iz prospekta ni bilo mogoče razbrati, da je v zasebni lasti in zaprt, so pa bili toliko bolj zadovoljni z obiskom streljaj oddaljene restavracije Pri jamarju, kjer jim je sin lastnika restavracije Anže povedal vse o bližnji Železni jami. »Samo za nas je odprl muzej in jamo, nam vse razložil, povedal in pojasnil, nikakor pa se ni pustil prepričati, da bi mu plačali vsaj vstopnino. Lep dan smo preživeli, lepa izkušnja je bila ta izlet v Domžale, čeprav je od Domžal najbrž zanimivejša okolica,« je pripoved sklenila Maja Marušič. vav