V razredu MX2 kot za stavo pometa z mednarodno konkurenco. Na zadnji dirki na Nizozemskem mu je uspel veliki met, dve dirki pred koncem prvenstva se je prebil na prvo mesto v skupni razvrstitvi. Tim Gajser ima zdaj lepo priložnost stopiti na sam vrh profesionalnega motokrosa.
Kdor želi biti uspešen, mora začeti trenirati zelo zgodaj. Rek, ki velja v motošportu kot pribito, velja tudi za Tima. »Z motokrosom sem se začel ukvarjati pri dveh in pol letih. Moj oče je vozil motokros, še danes je moj največji vzornik, tako da sem od malega veliko časa preživel na dirkah v motokrosu. Za božič sem dobil prvi motocikel in takrat se je vse začelo,« pravi.
Virus ga je okužil do te mere, da mu motokros vzame ves čas, prostega časa je tako in tako zelo malo, odkar je član ekipe Gariboldi Honda, pa le stežka ujame kakšen prost dan. Pa še tistega mu je do zdaj v večini primerov pobrala šola. Motokros namreč predstavlja velik del njegovega življenja, prostora za prosti čas enostavno že nekaj časa ni, a na šolo ni pozabil. »Tukaj so bili starši seveda zelo strogi, vedno so mi govorili, da brez šole ni uspeha niti v športu,« je prepričan Tim. In glede na vse stvari, ki se mu odvijajo v karieri, mu lahko le verjamemo.
Zanimivo je, česa se Tim dejansko boji. Ne tekmecev, ne porazov, ne poškodb ali padcev. Boji se višine, in če pomislimo, da motokrosisti med vožnjo in med dirkami pri skokih letijo zelo visoko, potem mora vedno znova zbrati dovolj poguma. A ko sedi na motociklu, se zlije v eno s tehniko, letos pa mu to še posebej dobro uspeva. A tudi na napake in poškodbe ne more biti imun, kajti motokros v razredu MX2 je vrhunski šport, kjer se tekmeci med seboj kosajo »na nož«. »Slabih strani pri motokrosu ne vidim, razen seveda nekaterih poškodb, ki pa so sestavni del tega športa. Bil sem že poškodovan, seveda, a na to nikoli ne mislim, ko grem na start. Na to moraš pozabiti in se osredotočiti le na vožnjo in tekmece. Motokros ima toliko drugih pozitivnih strani, od skokov, hitrosti, blata. Da, blato na stezi mi je zelo všeč,« še dodaja Tim.
Še najhuje jo je skupil lani na dirki za pokal narodov, ko si je pri padcu zlomil tri prsna vretenca. A se za operacijo ni odločil, bolj je zaupal prijatelju zdravniku, ki mu je hrbtenico naravnal z rokama. Potem pa je moral, kar je bilo zanj še najhuje, dober teden dni nepremično ležati. A očitno se je dovolj dobro pozdravil, da lahko zdaj brez večjih težav vsem tekmecem pokaže, česa je sposoben na svoji hondi. »Če kdo misli, da je motokros enostaven šport, da se usedeš na motocikel in daš plin, potem se prekleto moti. Zahteva ogromno treninga in odrekanja, veliko fizične moči,« pravi Gajser. In temu primerno veliko treningov. Zato ne preseneča, če je športnik njegovega kova, ki smisel svojega dela vidi v tem, da se mu odpira vedno več možnosti za napredovanje, izboljševanje in da je vse to nagrajeno z lepimi in tudi vrhunskimi uspehi, sposoben zjutraj pred poukom vstati ob petih in trenirati. In zdaj, ko je šolanje končal, se bo lahko s prav vsem, kar premore in kar zna, posvetil le motokrosu.
Uspešen je bil tudi v drugih športih. »Treniral sem judo, bil sem državni prvak, smučal sem in tekmoval na državnem prvenstvu, dober pa sem bil tudi v nogometu, igrala sva ga oba z bratom. A to je bilo še del igre, sem pa od vsakega športa nekaj odnesel, kar sedaj pri motokrosu s pridom uporabljam,« še dodaja Tim.
Prostega časa mu torej ne ostane veliko, časa za zabave ni, še za hobije ne. Nekajkrat na leto gre s prijatelji igrat nogomet, takšna in drugačna odrekanja zahteva šport na najvišji ravni, a kot sam pravi, v tem uživa, to pa je najpomembnejše.
Njegov vzornik je, kot je omenil, oče Bogo, med preostalimi športniki pa z velikim zanimanjem seveda spremlja motokrosiste v razredu MXGP, med drugimi dvokolesnimi športi pa motoGP. Marc Marquez je zanj primer odličnega dirkača, uspešen in dosleden pri sebi, a tudi pri drugih. In ni naključje, da oba sedita na Hondinih motociklih. In če Marcu trenutno ne kaže najbolje v motoGP, ima Tim tokrat pred njim veliko prednost. Je namreč eden najresnejših kandidatov za naslov svetovnega prvaka. Če mu bo to uspelo, se mu bo vsekakor izpolnila ena največjih želja v njegovi karieri. Dokler bo v tem užival in dokazoval, kaj zmore, je pot do vrha zanj odprta.
