V socializmu so bili zvezki oranžne barve. Imeli so mehke platnice, ki so se ob kanček malomarnejšem odnosu na robovih scefrale, da so bili kaj kmalu neugledni kot kak iztrošen premočen golob, na koncu pa so tudi počile po sredini in zvezek je dobesedno razpadel. Tiste zvezke je proizvajalo hrvaško podjetje Lipa Mill iz Zagreba. Podjetje še obstaja, samo svojih oranžnih zvezkov ne dela več. Za zdaj. Ker so bili oranžni zvezki videti dolgočasni in vedno isti, se jih je ovijalo v spektakularnejše zadeve. Kot na primer v iztrgane srednje strani barvnih revij, na katerih so bili pop heroji.
Hrepenenje po italijanskih zvezkih
Vendar pa v socializmu niso vsi šolarji pisali v lipa mill. Obstajali so tudi »italijanski zvezki« s plastificiranimi platnicami in raznimi podobami na platnicah, denimo z dirkalnimi avtomobili, igralci ameriškega nogometa in drugimi prizori iz oddaljenega zahodnega sveta, po katerem se je hrepenelo.
Ko si ga odprl, je bil italijanski zvezek bolj imeniten. Bil je kanček širši, črte črtovja pa niso bile tiskane bledikavo zelenkasto, kot pri oranžnih, ampak je bil na delu odločnejši in uglednejši tisk. Tudi dišali so drugače. Boljše. Če si radiral sled svinčnika, v papir nisi naredil luknje kot pri oranžnem, pa tudi ko se ti je razlilo črnilo iz nalivnika, je bila razlika očitna. Če so se porcelanaste frnikole še menjale za več steklenih, se italijanski zvezek za oranžnega nikakor ni menjal. Zanj je bilo treba ponuditi kaj drugega. Tisti zvezek je bil v vsakem primeru fetiš, polno opremljeni z njimi so bili kvečjemu potomci uglednejših državljanov ali pač tedaj močnih obrtnikov, ki so kakopak tudi pisali po njih z inozemskimi pisali.
Nepregleden nabor motivov
Že lep čas so pisani zvezki na voljo tudi pri nas. Nepregleden nabor supermanov, pejsažev, morij, sončnih zahodov, bolj ali manj eksotičnih palm, živali, filmskih in televizijskih herojev. Ni, da ni, je minuli teden pokazala krajša ekskurzija po knjigarnah in običajnih trgovinah. In zgodil se je obrnjen efekt kot v socializmu. Med prekladanjem zvezkov v veleblagovnici je pozornost zbudila serija strogih oranžnih zvezkov brez sleherne podobe. Samo na sredini je bil odmerjen prostor za morebitno dodatno etiketo oziroma za vpis želenih oznak. Svojega imena ali pač predmeta, ki mu je namenjen. Preverimo, od kod so, in glej ga, zlomka, izkaže se, da iz Nemčije.
Zdel se je kot državni zvezek. Podobno kot lipa mill nekoč pri nas. En in isti za vse. Brez izjem. No, v nadaljevanju brskanja se izkaže, da tudi pri nas še vedno obstaja neke vrste državni zvezek. Tak vtis je dajala zbirka, ki so jo krasile pedenjpedovsko simpatične živalske ilustracije. Prepoznavna slovenska otroška ilustracija, ki je bila v naših krajih (v nasprotju z nemalo drugimi zadevami) vedno ali pač od časov Jelke Reichman in drugih otroških ilustratorjev na visoki ravni. Spodbudna najdba.
Obstaja nekakšen državni zvezek
Izkaže se, da gre za serial DZS, ki, kot nas seznani Luka Okorn, pri omenjenem podjetju zadolžen za zvezke in podobne materiale, na področju zvezkov obvlada dobrih 90 odstotkov scene v državi. Srečamo se. »Maja Zore je ilustratorka,« pove, »zvezki so deljeni v dve osnovni skupini. Za prvo triado osnovne šole si šola izbere črtovja in jih predpiše svojim učencem. Na teh didaktičnih zvezkih platnica dejansko ne igra nobene vloge. V vsej srednji Evropi, v državah, kot so Avstrija, Nemčija, Švica, imajo zvezke malodane enotne. To pomeni, da so črtovja predpisana z zakonom. Pri nas niso, smo se pa na določena črtovja tako navadili, da pač uporabljamo neki nabor črtovij, ki ga razumemo kot standarden. Pri nas šola predpisuje, kaj bi rada, z zakonom ali pač z nekih standardom, kot je bil nekoč JUS, to ni predpisano. Z JUS-om je to razpadlo, ISO-standard pa tega ne predvideva. Nemci še vedno uporabljajo DIN-standard in se ga držijo. Nemci ter Avstrijci imajo 148 črtovij, medtem ko jih imamo mi dvanajst različnih, drugače pa glavnih šest oziroma sedem. Medtem ko je v Nemčiji več proizvajalcev, v Avstriji na trgu prevladuje en sam, ki pa dejansko dela za vso Evropo. Najbolj rigiden sistem ima Švica, kjer imajo celo določeno barvo platnice. Švicarji imajo določena črtovja in določene barve: modra, rumena, rdeča in zelena. Imajo tudi določeno število listov. Nemci imajo podobno enake zvezke, na katerih je določen prostor za eventualen motiv. V Nemčiji, Avstriji in Švici so stvari torej jasne. Pri zvezku ni važno, kako je lep, ampak da je kakovosten. Čim pridemo v južno Evropo, postane pomembno, koliko je na platnici bleščic in drugih efektov,« gospod Okorn razloži razmere in razmerja na področju zvezkov.
Gladka zmaga živalskih motivov
Trendi iz Skandinavije zvezkom niso naklonjeni. V začetku letošnjega leta je iz Finske prišla novica, da bodo prihodnje leto na tamkajšnjih osnovnih šolah ukinili poučevanje pisanih črk. Učenci se bodo učili pisati samo še tiskane črke, kakršne imamo na tipkovnicah računalnikov. Finska poteza je vznemirila širšo Evropo. Nemalo kdo meni, da je razvijanje motorike prstov pomembno za razvoj možganov, da je učenje učinkovitejše, če šolarji sami pišejo zapiske, in podobno. Po drugi strani so, pove Okorn, Avstrijci nedavno ustavili projekt razvoja tabličnega zvezka, ki bi nadomestil papirnatega. Menda so prišli do ugotovitve, da s pisanjem po tabli dete ne bi razvilo svoji rokopisnih sposobnosti tako, kot jih lahko pišoč po klasičnem papirju.
Navkljub tehno-računalniškim grožnjam klasični zvezek ostaja. Mar še vedno tudi kot fetiš? Tudi modnost in trendi so še vedno pomembni, pravi naš sogovornik: »Rjava ne gre skozi. Bili smo prvi, ki smo delali zvezke iz industrijske konoplje, ki so bili rjave barve, a ni uspelo. Obstajajo neke zakonitosti. Rjava in zelena pri zvezkih nista primerni barvi. Za otroke so definitivno najboljši živalski motivi. Nobena poslovna skrivnost ni, da če daš na zvezek mačka, ne moreš zgrešiti. Ali pa konja. Na Madžarskem imamo v teh časih na zvezkih malodane same konje. Do četrtega razreda torej živali, potem pa se odpre drug svet. Letošnjo sezono so najbolj popularni havajski oziroma tropski motivi. In pa vintage je popularen, podobe, kot da bi bile iz viktorijanske dobe.«
