Zakon o delovnih razmerjih vključuje pravico delavca »do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri«. A lahko se zgodi, da po sili razmer enostavno ne more oditi v ustanovo, kjer jemljejo kri. Je mogoče, da bi nam v prihodnosti lahko kri odvzeli kar doma, kot predlagajo nekateri, in s tem prihranili čas in stroške?
Doma ni laboratorija...
»Še nikoli nismo razmišljali o tem, tudi zato, ker je skoraj neizvedljivo,« je povedala Natalija Lampreht, vodja odnosov z javnostmi na Zavodu za transfuzijsko medicino (ZTM) v Ljubljani. Krvodajalec mora pred odvzemom krvi dati svoje podatke in opraviti enostavne laboratorijske preiskave, to pa zahteva določene pogoje. Pristojni tudi poudarjajo, da je odvzem krvi poseg v telo, ki ga ne morejo izvajati kjer koli, če ni zares nujno. Pomembno je, da je prostor sterilen, odvzeta kri pa se mora shranjevati pri točno določeni temperaturi in v za to pripravljenih prostorih. »V tujini odvzemov krvi na domu ni oziroma tega ne poznajo. Za kaj takega bi bila potrebna zelo dobra organizacija. Ponekod sicer obstajajo avtobusi oziroma tovornjaki, ki so opremljeni za odvzem krvi na terenu. Občasno se odpravijo v manjše kraje, kjer se za odvzem krvi odloči manjše število ljudi. V Sloveniji tega nimamo,« pojasnjuje Irena Razboršek, specialistka za transfuzijsko medicino in vodja oddelka za odvzem krvi na ZTM.
Krvi za zdaj dovolj
Zavod poleg odvzemov krvi v svojih prostorih izvaja tudi terenske odvzeme, kar pomeni, da gredo v drug kraj. A tam si pripravijo prostore, ki izpolnjujejo vse pogoje. To so lahko zdravstveni in drugi domovi, krajevne skupnosti... Krvodajalske akcije so načrtovane za vse leto vnaprej glede na predvidene potrebe.
»Vsak dan potrebujemo od 300 do 400 krvodajalcev, da v Sloveniji pokrijemo potrebe bolnišnic po krvi,« poudarja Lamprehtova. Vsak dan imajo na voljo sedem do deset zalog krvi, saj brez krvi ne smejo ostati. Redko se zgodi, da za bolnika izberejo tudi kri kompatibilne krvne skupine; katere koli ne sme dobiti.
Po besedah Razborškove so vedno dobrodošli krvodajalci krvne skupine RH D-krvnih skupin. Manj zalog imajo na primer za krvno skupino A+. »Krvodajalci zelo dobro sledijo potrebam bolnikov. Ko nam primanjkuje določenih krvnih skupin, osebno pokličemo krvodajalce in jih prosimo za pomoč. Da zdajšnji sistem deluje, kaže navsezadnje tudi to, da v zadnjih letih ni bilo primera, da bi zaradi pomanjkanja krvi morali napovedane operativne posege prestaviti,« je s sedanjo ureditvijo zadovoljna Razborškova.
