Skupina NLB je po 57-odstotni rasti in 53,4 milijona evrov dobička v polletju zaokrožila šesto zaporedno četrtletje z dobičkom. K rasti so pomembno prispevale tuje podružnice, medtem ko je matična družba NLB, d. d., okrepila dobiček »le« za desetino na 40,1 milijona evrov. Slabitve in rezervacije so na ravni skupine upadle za 38 odstotkov na 41 milijonov evrov. Toda že v drugem polletju bi lahko sledila streznitev. Andreas Burkhardt, član uprave NLB, je namreč poudaril, da tako dobrega rezultata na področju slabitev in rezervacij v drugo ne gre pričakovati – dobiček naj bi kljub temu presegel lanskega.
Zvezane roke v boju s konkurenco
Se NLB s takšnimi izjavami pripravlja na večje odpise ob koncu leta? Sodeč po izkušnjah iz preteklih let je to vprašanje na mestu, saj so tako v NLB kot v večini drugih bank tradicionalno opravili največje odpise ob koncu poslovnega leta. V NLB so kljub temu odločni, da bodo do konca leta presegli večino načrtov, pri čemer lahko računajo na izdatno pomoč gospodarskih razmer pri nas. Nekatere banke naj bi izboljšanje gospodarskih kazalnikov že izkoriščale za nižanje marž in cen, da bi privabile nove stranke. Po oceni člana uprave NLB Blaža Brodnjaka na slovenskem trgu že vsaj pol leta poteka trd boj za stranke. »Cenovni nivoji so ponekod že na meji izpred krize in so lahko dolgoročno nevzdržni,« je opozoril na pomanjkljivo upoštevanje tveganj.
V okolju, kjer so nekatere banke pripravljene iskati stranke »pod ceno«, se NLB težko kosa s konkurenco. Državna dokapitalizacija in prenos terjatev na DUTB namreč pomenita, da mora spoštovati zaveze Bruslju, med katerimi je tudi minimalno določena dobičkonosnost. Posledično bi lahko NLB na določenih segmentih trga, kjer s ceno ne more več konkurirati drugim bankam, izgubila prevladujoči položaj na trgu. Banka NLB je v enem letu utrpela odliv 145 milijonov evrov depozitov in 7,5-odstotno znižanje obsega posojil nebančnemu sektorju.
Kljub zaostrovanju konkurence naj bi bila NLB po dvoletnem prestrukturiranju pripravljena na razvoj, ki pa lahko trči ob omejitve okolja nizkih obrestnih mer. Te ustvarjajo namreč pritiske na bančne prihodke. Če so obrestni prihodki v prvem polletju še zrasli za 7,7 milijona evrov ali za 4,3 odstotka, so neobrestni prihodki na ravni skupine upadli za kar 15 milijonov evrov ali za 17 odstotkov. »Harmonizacija cen na področju kartičnega poslovanja je pomenila nižje provizije, prav tako nismo mogli na stranke prevaliti davka na finančne storitve,« je predsednik uprave Janko Medja naštel dva izmed razlogov za znižanje skupnih prihodkov na 243,6 milijona evrov.
Ni konca težav slabih terjatev
Pomembna težava NLB ostaja visok obseg slabih posojil, ki je na ravni skupine ob koncu junija znašal 24,6 odstotka. V šestih mesecih se je obseg bruto slabih posojil znižal za 100 milijonov evrov na dobrih 2,52 milijarde evrov. Burkhardt je ob tem poudaril, da naj bi se dinamika razreševanja slabih posojil v prihodnje še pospešila. Še posebno v primeru uspešne prodaje švicarske hčerinske družbe InterFinanz, ki je po naših informacijah v prvem letošnjem četrtletju utrpel več milijonsko izgubo zaradi izpostavljenosti do švicarskega franka.
Medja v zajetnih slabih posojilih ne vidi težav: »Ne gre toliko za absolutno višino odstotka nedonosnih terjatev, temveč za to, da ga banka konstantno znižuje in hkrati oblikuje rezervacije.« Težave s slabimi posojili naj tako ne bi vplivale na prodajni postopek največje slovenske banke, priprave na katerega naj bi začele teči še letos (končan mora biti v letu 2017). Tezo je Medja podprl s primerom madžarske bančne skupine OTP, ki ima 18 odstotkov slabih posojil, pa ji ne manjka snubcev.
