Čeprav so na Mestni občini Ljubljana še aprila zagotavljali, da se bodo z več kot enoletno zamudo lotili rekonstrukcije približno 700-metrskega odseka Zaloške ceste od vzhodne ljubljanske obvoznice do Zadobrovške ceste še v prvi polovici letošnjega leta, se to ni zgodilo. Zdaj pravijo, da bodo odsek, ki ga bodo razširili v štiripasovnico z dvema semaforiziranima križiščema, začeli preurejati predvidoma oktobra.
Pri mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so že podpisali pogodbo z izvajalcem del – Komunalnim podjetjem Ljubljana (KPL), ki bo za rekonstrukcijo Zaloške ceste in gradnjo pripadajoče komunalne infrastrukture davkoplačevalcem zaračunalo 4,9 milijona evrov. Dodatnih 145.000 evrov pa bo šlo iz mestne blagajne družbi DRI, katere strokovnjaki bodo bdeli nad gradnjo. Na mestni občini so prejšnji mesec po več kot dveh letih pridobili tudi gradbeno dovoljenje za ureditev štiripasovnice, medtem ko je bilo gradbeno dovoljenje za komunalne vode in preostale ureditve izdano že prejšnjo jesen.
Argument na trhlih temeljih
Rekonstrukcija Zaloške ceste se vleče tudi zaradi lokalnih prebivalcev, združenih v različne civilne iniciative, ki so ves čas nasprotovali idejnim rešitvam mestne občine in pridobitev gradbenega dovoljenja ovirali tudi kot stranke v postopku. Med drugim so namreč želeli, da bi se namesto štiripasovnice in semaforiziranih križišč ohranila cesta z dvema pasovoma in dodanima krožiščema. A od vseh njihovih predlogov so na mestni občini upoštevali le enega – vrisali so dodaten prehod za pešce.
Na Rotovžu vztrajajo pri širitvi Zaloške ceste v štiripasovnico zato, ker po njihovem mnenju dvopasovnica ne bi rešila obstoječe oziroma predvidene prometne obremenitve na tem območju. Toda argument o povečanju prometa po mnenju mnogih sloni na trhlih temeljih.
»Logika širitve Zaloške ceste v štiripasovnico mi že od vsega začetka ni jasna. Ko sem se zavzemal za širitev Dunajske ceste v najmanj štiripasovnico, so vsi planili po meni, češ da bo to v Ljubljano privabilo dodaten promet. V primeru Zaloške ceste pa sem že od vsega začetka proti širitvi, saj so glavni problem tovornjaki. In če jih speljemo na kakšno obvozno cesto, je stvar rešena,« je prepričan predstojnik Prometnotehniškega inštituta na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo dr. Peter Lipar, ki poudarja, da se promet z osebnimi avtomobili tudi na splošno zmanjšuje. »Na Škofljici je v treh letih promet padel za skoraj 20 odstotkov. Leta 2011 je šlo skozi Škofljico povprečno 21.000 vozil na dan, danes jih gre samo še 17.000,« je postregel s primerom.
Zaloška naj bi bila specifična
Tudi v slovenski prestolnici se promet zadnjih deset in več let zmanjšuje, kar navsezadnje dokazuje tudi anketa o potovalnih navadah meščanov, ki jo je pred dvema letoma na svojih spletnih straneh objavila Mestna občina Ljubljana. Če je bil še leta 2003 delež potovanj z osebnim avtomobilom 58-odstoten, se je deset let kasneje z osebnim avtomobilom prevažalo le še 42 odstotkov vprašanih.
»V primerjavi z letom 2003 se hitro povečuje tudi delež pešačenja po mestu (z 19 na 30 odstotkov), uporaba preostalih prometnih sredstev pa tudi počasi narašča. Spremembe so posledica izboljševanja pogojev za kolesarjenje in hojo kot tudi izboljšana ponudba javnega potniškega prometa,« je tedaj ob anketi zapisal podžupan prof. Janez Koželj.
Mar se ne bo ta logika s preureditvijo Zaloške ceste v štiripasovnico porušila? Na mestni občini odgovarjajo, da je obravnavani odsek Zaloške ceste specifičen, saj ima status glavne mestne vpadnice in pomeni zbirno točko zunaj ljubljanskega obroča.
»Na njej se združijo dnevni prometni tokovi z vzhodne obvoznice oziroma iz središča mesta proti vzhodnemu delu Ljubljane – proti Zalogu, Zadobrovi in še naprej ter v nasprotni smeri. Že danes so na tem odseku ob prometnih konicah veliki zastoji, ki se ne zmanjšujejo. Seveda pa v okviru rekonstrukcije načrtujemo tudi ureditve obojestranskih kolesarskih stez, da se bodo tudi na tem odseku še izboljšali pogoji za kolesarjenje in hojo,« pri svojem vztrajajo na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Pri tem dodajajo, da so z dolgoročnim razvojem območja južno od Zaloške ceste predvidene pozidave, kar bo še dodatno vplivalo na porast prometa.
