Za zastoje v aktualnih privatizacijskih postopkih, ki bi lahko marsikatero slovensko podjetje rešili pred negotovo usodo in jim prihranili mukotrpnega čakanja na novega lastnika, so v pomembni meri zaslužni tudi na Agenciji za varstvo konkurence (AVK) pod vodstvom Andreja Kraška.
V več podjetjih, ki sodelujejo v prodajnih postopkih, so nam neuradno povedali, da se ti vlečejo nerazumno dolgo. Agencija mora o postopkih priglasitve koncentracije, ki so pogoj za zaključek postopka in spremembo lastništva, po zakonu odločiti v največ 25 delovnih dneh. V večini prodajnih postopkov je to le formalnost. A kljub temu agencija ne odloča v predpisanem roku, temveč ga umetno podaljšuje z vedno novimi zahtevami za dodatna pojasnila.
Tako je bila denimo 21. aprila letos podpisana pogodba med konzorcijem prodajalcev in hrvaško Podravko o prodaji 51,5-odstotnega deleža v družbi Žito, sredi maja pa je Podravka tudi priglasila koncentracijo. Agencija do danes o zahtevi še ni odločila. »Na vsa dodatna vprašanja slovenske agencije smo nemudoma odgovorili, tako da kmalu pričakujemo odločbo,« so nam včeraj pojasnili v Podravki.
Na soglasja čakajo tudi Heineken, Don Don, Telekom…
Še neodločena je tudi presoja koncentracije Pekarne Grosuplje in družbe Don Don, ki se je začela v prvi polovici maja, na soglasja pa čakajo še Heineken za Pivovarno Laško, Janus Trade za Avtero, FMR za Delo, Arriva za Alpetour, Telekom Slovenije za Debitel, Mercator za Ero Good… To so le nekateri postopki, ki so javno objavljeni na spletni strani agencije. Za primerjavo, agencija je lani zeleno luč za prodajo Večera prižgala v manj kot dveh mesecih odločanja, nemški Fraport pa je dovoljenje za letošnji prevzem Aerodroma Ljubljana dobil v manj kot dveh tednih.
»Glede časovnega okvira sprejema odločitev v teh zadevah pojasnjujemo, da mora agencija izdati odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence ali sklep o uvedbi postopka (če ugotovi, da je izkazan sum glede skladnosti koncentracije s pravili konkurence) v 25 delovnih dneh od prejema popolne priglasitve,« so na vprašanja o dolgotrajnem odločanju v zadevah Žito in Pivovarna Laško odgovorili iz agencije. Več informacij »zaradi interesa posameznega od omenjenih postopkov« ne moremo podati.
AVK ima sicer pod vodstvom Kraška po javno dostopnih podatkih zaposlenih skorajda enkrat več ljudi kot nekdanji urad za varstvo konkurence, ki je deloval pod okriljem ministrstva za gospodarstvo.
Slaba bera v boju proti kršiteljem
Medtem ko postopki presoje koncentracije, ki jih agencija na koncu praktično vsem tudi potrdi (lani je bilo takšnih primerov 25), tečejo razmeroma počasi, velik del odločb, ki jih agencija izda na osrednjem področju delovanja – zlorabi prevladujočega položaja –, pozneje pade na sodiščih.
Tako je morala agencija v lanskem letu poleg enajstih rednih zadev na področju omejevalnih ravnanj obravnavati še pet zadev, ki jih je sodišče razveljavilo in vrnilo agenciji v ponovno odločanje. Dodatno je v letošnjem letu zaradi hudih kršitev materialnega in procesnega prava padla odločba v zadevi Geoplin, ki je veljala za enega najodmevnejših primerov v obdobju Kraškovega vodenja agencije. Poleg tega je agencija ustavila dva postopka v primerih omejevalnih ravnanj, med drugim zoper distributerje s plinom, ki ga je Krašek začel ob začetku vodenja agencije februarja 2013.
Agencija je v lanskoletno statistiko vpisala tudi odločbo proti navezi Gen Energija-Gen-I, ki jima očita domnevno zlorabo položaja, ki naj bi jo Gen Energija storil s prodajo električne energije Gen-I po ugodnejših pogojih. Vendarle gre za staro zadevo, ki se vleče že leta, po tem ko jo je v začetku leta 2014 razveljavilo sodišče, pa je Krašek izdal ponovno odločbo. Iz obdobja prejšnjih vodstev agencije izhajajo tudi postopki proti Sazasu. Zaradi domnevnih zlorab pri netransparentni delitvi denarja med avtorje jim je Krašek odmeril globo v višini 100.000 evrov, dodatnih 77.500 evrov pa je zahteval od njegovih odgovornih oseb.
Celotno leto 2014 je prineslo samo pet prekrškovnih odločb, poleg odmevne zadeve Pro Plus zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja tudi dve zaradi prepozne priglasitve koncentracije. Za nameček je sodišče ustavilo postopek proti izdajatelju televizijskih programov Pop TV in Kanal A, saj je bil po navedbah odgovornih v Pro Plusu neutemeljen, odločba, na podlagi katere je agencije zahtevala plačilo okoli petmilijonske globe, pa nezakonita.
Krašek: za vse je kriva zakonodaja
Agencija je sicer krivdo za aktualne neuspehe na sodiščih pripisala kar neprimerni zakonodaji oziroma tako imenovanemu dvotirnemu odločanju. »V prekrškovnem postopku, ki sledi upravnemu, se odločba preizkuša na okrajnem sodišču v Ljubljani, nato na višjem sodišču v Ljubljani, ponovno pa je možna tudi vložitev pravnih sredstev na vrhovno in ustavno sodišče. Takšna ureditev je, kot smo na agenciji že večkrat tudi javno poudarili, z več vidikov neprimerna in nesmiselna,« je Krašek opozoril v letnem poročilu 2014. »Če je na primer povprečen uspeh pravnih sredstev 20-odstoten na vsaki stopnji (kar je glede na izkušnje preoptimistična ocena) in če denimo obstaja šest stopenj sodnih preizkusov, bo od podjetij, za katere je agencija z dokončno odločbo ugotovila, da so protipravno omejevala konkurenco, plačalo globo samo vsako peto,« je Krašek utemeljil, zakaj se podjetjem morda zdi bolj smotrno nadaljevati s kršitvijo.
Pregled celotnega dela AVK v lanskem letu, o katerem bo razpravljal parlament, kaže, da ima Slovenija resne težave v boju za zagotavljanje učinkovitega varstva konkurence. Koliko odgovornosti za to nosi vodstvo agencije, bodo morda ugotovili poslanci.
