Palmiro, eno najpomembnejših antičnih območij s templjem, uvrščeno na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, je pred začetkom državljanske vojne v Siriji na leto obiskalo več kot 150.000 turistov z vsega sveta. Islamska država je mesto zavzela konec maja letos in prejšnji teden usmrtila svetovno uveljavljenega sirskega arheologa Khaleda Al Asada, ki je petdeset let posvetil raziskovanju zgodovinskih ostankov mesta. Skrajnežem po enomesečnem mučenju ni hotel izdati, kam je pred njihovim prihodom pomagal skriti več sto antičnih skulptur. Že julija je Islamska država z uničenjem levjega kipa grške boginje Atene pred mestnim muzejem namreč nakazala, kakšna usoda bi utegnila doleteti tudi druge zgodovinske artefakte.
Tempelj je bil simbol sirske identitete
Njihovo zadnjo tarčo, tempelj Bal Šamin, so začeli graditi leta 17, dogradili pa so ga med vladavino rimskega cesarja Hadrijana, leta 130. Močna eksplozija je uničila notranji del templja, nato pa so se porušili okoliški stebri. »Umetnost in arhitektura Palmire, ki stoji na križpotju več civilizacij, sta simbol bogastva sirske identitete in zgodovine,« je ob napadu na tempelj povedala generalna direktorica Unesca Irina Bokova. Sistematično uničevanje neprecenljivih zgodovinskih spomenikov, imenovano tudi kulturni genocid, islamskih skrajnežev pa ni nikakršna novost.
Uničevalski pohod se nadaljuje
V le nekaj letih, odkar so se pojavili, so pripadniki Islamske države na severu Iraka uničili starodavni asirski mesti Nimrud in Hatra. Letos so svoj uničevalski pohod nadaljevali v asirskem mestu Ninive, februarja so razstrelili osrednjo mosulsko knjižnico, s čimer so uničili 10.000 knjig, številne listine in dragocene rokopise. Z eksplozivom so se lotili grobnice svetopisemskega preroka Jone ter uničili in izropali več mošej, grobnic, cerkva, šiitskih, katoliških in drugih objektov. Z buldožerji so uničili samostan Mar Elian v osrednji Siriji in med drugim poškodovali antično mesto Bosra na jugu Sirije, stari del Damaska, staro mestno jedro v Alepu in tamkajšnjo mošejo Omajadov iz 8. stoletja, skupino predantičnih naselbin v severozahodni Siriji in Krak des Chevaliers, enega najbolje ohranjenih srednjeveških križarskih gradov na Bližnjem vzhodu iz 11. stoletja.
Koran prepoveduje čaščenje kipov
Dobesedno branje Korana zapoveduje nesprejemljivost upodabljanja božanstev, kamor spada vsako postavljanje kipov, nagrobnikov in spomenikov, njihovo čaščenje pa pomeni bogoskrunstvo. Radikalna sunitska džihadistična skupina zaradi tega uničuje znake mnogoboštva, krščanstva in drugih nesunitskih skupin, sebe pa pojmuje kot zaščitnika arabskega sveta in edinega pravega islama. »Alah nam je naročil, naj uničimo spomenike in artefakte,« je dejal eden od privržencev v youtube videoposnetku. Pripadniki svoje uničevalne pohode, usmrtitve ujetnikov in govore namreč posnamejo in v propagandne namene objavijo na družbenih omrežjih.
Ne uničijo pa vsega, kar jim pride pod roke. Muzeje in antične kraje izropajo, premične artefakte pa za visoke zneske preprodajo na svetovnem črnem trgu, s čimer financirajo svoje delovanje. V ta namen pobirajo tudi davke od posameznikov, ki živijo na območju Islamske države, prodajajo naravna bogastva, predvsem nafto, služijo pa tudi s pobiranjem odkupnin za svoje talce.
Nova vrsta vojnih zločinov
Čeprav se uničevanje kulturnih spomenikov, sežiganje knjižnic in ropanje muzejev ne more primerjati z na tisoče žrtvami na Bližnjem vzhodu in s poglabljanjem begunske krize, si svet pred tem vseeno ne more zatiskati oči. Predstavniki Islamske države ubijajo ljudi in uničujejo znamenitosti, a zgodovine ne morejo utišati: »Velike sirske kulture jim ne bo uspelo izbrisati iz spomina sveta.« Bokova je prepričana, da pomeni uničenje templja veliko izgubo za sirski narod in človeštvo, napad nanj pa je označila za novo vrsto vojnih zločinov.
