Ponedeljek, 17. avgustNestrpno pričakovanje ponedeljka
Svojo podjetniško pot sem začel oktobra lani, ko smo s predstavitvijo ideje o užitnih insektih zmagali na Biostartupu na Biotehniški fakulteti. Pred tem nisem imel pojma, kaj podjetništvo sploh pomeni – kako bi le vedel, saj mi ga nihče ni nikoli podrobno predstavil. Vedno so me le vprašali, kaj me veseli v življenju in kaj bi rad počel. Nisem poznal možnosti, da lahko svoje zanimanje oziroma veselje do nečesa izraziš tudi na drugačen način in ne samo prek zaposlitve, ki ti jo omogoča tvoja izobrazba. Šele po Biostartupu, ki je bila moja prva podjetniška izkušnja, sem spoznal, da lahko svojo ustvarjalnost izrazim skozi poslovanje.
V mojem mišljenju je bilo podjetniško znanje (ekonomije, poslovanja, trženja) zaznamovano kot nezanimivo in suhoparno. Obiskoval sem namreč splošno gimnazijo v Kranju, kjer nisem dobil širšega pogleda na svojo nadaljnjo kariero. Živel sem v prepričanju, da so področja, ki se jih učimo v šoli, edina, iz katerih lahko izhaja moja nadaljnja kariera. Vsekakor premalo praktičnega znanja in premalo spodbujanja lastne ustvarjalnosti.
Torek, 18. avgustStrast do insektov?
Strast do nekaj tako nenavadnega, kot so insekti, se marsikomu zdi nepredstavljiva. V tem prispevku bom skušal v grobem razložiti, kaj je tisto, kar me navdihuje in spodbuja pri delu. Naj začnem s predsodki do insektov, s katerimi se srečujem na vsakem koraku. V času paleolitika, ko so ljudje še živeli nomadsko življenje, so bili insekti vsakodnevno prisotni v njihovi prehrani. Kmalu so jih udomačene živali izpodrinile, pozneje pa so za kmeta predstavljali zgolj škodo in uničen pridelek. Zanimivo je, da morskega členonožca jastoga uvrščamo med specialitete, kopenskega pa povezujemo z gnusobo. Torej gre le za način percepcije in odločanja na podlagi norm, ki nam jih posreduje okolje.
Prebivalstvo sveta strmo narašča, do leta 2050 nas bo predvidoma kar 9 milijard in ob vzporednem napredku držav v razvoju se bomo v prihodnjih desetletjih soočili z globalnim pomanjkanjem hrane. Potreba bo namreč narasla za kar 70 odstotkov. Ulov rib iz že tako osiromašenega morja je za potrebe krme farmskih živali ogromen. S tehnologijo, ki jo uporabljamo sedaj, v prihodnosti ne bomo mogli več zadovoljiti vseh potreb prebivalstva, zato je razvoj na tem področju nujen.
Precej pomembna prednost insektov je njihovo bistveno učinkovitejše pretvarjanje krme v beljakovine. Potrebujejo le 2 kilograma krme za 1 kilogram žive mase, medtem ko govedo potrebuje kar 10 kilogramov za isti prirast. Pri tem se proizvede več metana ter ogljikovega dioksida kot pri povprečnem avtomobilu pri enodnevni vožnji. Poleg tega je 40 odstotkov žive mase pri živalih izgubljene na račun stranskih proizvodov. Pri reji se porabi 90 odstotkov manj pitne vode, insekte pa lahko gojimo tudi vertikalno in s tem prihranimo prostor. Vsak osebek ženskega spola ima lahko od 100–500 potomcev, kar pomeni, da je rast njihove skupne mase eksponentna.
Sreda, 19. avgustOd ideje do realizacije
Ideja o insektih se mi je porodila na predavanju na naši fakulteti, kjer smo govorili o problemih, ki sem jih opisoval v prejšnjem prispevku. Tema me je pritegnila in začel sem z raziskovanjem tega področja. Ugotovil sem, da gre za zelo mlado panogo, ki se je šele začela prebujati. Poleti 2014 je bilo na svetu manj kot 5 podjetij, ki so ponujala žuželke za prehrano ljudi. Prej nepoznana podjetniška žilica me je spodbudila k razmišljanju o masovni reji žuželk za namen pridobivanja beljakovin za prehranska dopolnila.
Vendar svoje ideje nisem vzel zelo resno, temveč bolj kot nekakšen projekt za hobi, ki sem mu tedensko posvetil nekaj ur prebiranja literature. Septembra lani sem kupil prvo serijo mokarjev – približno 500 gramov – in jih naselil v svoji sobi, nad akvarijem. Staršem sem zagotovil, da bodo ostali na svojem mestu, a se je čez dober mesec kljub temu zgodil manjši pobeg zaradi šibkih sten škatle, v kateri sem jih gojil.
Ko sem mokarje prestavil v boljšo škatlo, sem kmalu lahko prvič pobral svoj pridelek ter poskusil pojesti žuželko. Moram priznati, da je šlo sprva za precej nenavadno izkušnjo, vendar ko prebiješ led, ti kmalu postane entomofagija (uživanje žuželk) popolnoma vsakdanja. Okus je namreč presenetljivo dober, precej spominja na oreščke. Načeloma je njihov okus odvisen od tega, s čim jih hraniš, če jih na primer s cimetom, imajo okus po njem. To področje bo še zelo zanimivo raziskati.
Novembra smo se z ekipo udeležili Biostartup vikenda na biotehniški fakulteti in z idejo o beljakovinskem prašku iz žuželk zmagali. Ta zmaga je pomenila veliko prelomnico v mojem življenju, sam sebi sem s tem dokazal, da ima moja ideja tržni potencial. Takrat je tudi moj življenjski cilj, da postanem nadpovprečen veterinar, nadomestila velika strast do reje žuželk in raziskav na področju užitnih insektov.
Četrtek, 20. avgustRazprite krila
Danes zjutraj ob 6.30 sedem k zajtrku, kavi in knjigi Harveyja Mackaya Plavaj z morskimi psi in preživi. Knjigo berem že drugič, je namreč polna kratkih in jedrnatih nasvetov, ki jih mora človek prespati in tako ponotranjiti. Eno izmed poglavij me je tako navdušilo, da sem se odločil, da bo njegovo sporočilo osrednja tema današnjega dnevnika.
Ponižnost je človekovo čustvo, pri katerem se najbolj pretirava. Mnoge od nas so v mladih letih učili, da sta največji napaki laž in hvalisanje. Kaj je narobe s tem, da smo ponosni na nekaj, kar smo naredili ali za kar mislimo, da lahko naredimo? Po mojem mnenju je ponižnost nekaj, kar nam hočejo pri šestih letih vcepiti učitelji ali starši, da bi nas lažje obvladali, kar pa ni naravno. Ko smo mladi, prekipevamo od občutka, da znamo in bi morali biti sposobni narediti skorajda vse.
Nekdo bi to lahko imenoval egocentričnost, zame pa je to optimizem! In samo optimizem je lastnost, ki prinaša rezultate. Ali ste kdaj dobili dober rezultat od pesimista? Mimogrede, nihče zase ne reče, da je pesimist. Pesimisti se imajo za realiste. Prepričanje, da smo močnejši od ovir, ki bi nas sicer morale onemogočiti. Prav to pa je tisto, kar potrebujemo za premagovanje najtežjih nalog.
Podoben vpliv lahko prenesemo na sistem, da ne omenjam drugih institucij, ki si želijo ponižne, plahe podpornike, ki bodo zadovoljni s tem, kar imajo, in se ne bodo želeli izpostavljati. Tako množico je namreč mnogo lažje voditi in usmerjati k smotru, ki je v interesu vodje ali institucije. Otroke bi morali torej že od začetka v šoli vzpodbujati k sodelovanju ter jih nagraditi tudi za manjše dosežke. Na ta način se ustvari samozavestno osebo, ki bo vsekakor težje obvladljiva, vendar pripravljena zastopati svoja stališča. Za to sposobnost pa je potrebna določena količina poguma, ki ga je treba usmeriti v pravo smer. Nikakor pa ni treba zahtevati, da je človek ponižen in posledično neprepričan v svoje razmišljanje in dejanja.
Petek, 21. avgustKdaj bo svet deloval kot celota?
Danes sem tako kot skoraj vsako jutro spremljal novice na radiu, kjer so poročali o oboroževanju Severne Koreje in njenih vojnih napovedih južni sosedi. Ob tem me je prešinil občutek hvaležnosti, da živim v naši ljubi Sloveniji, in to v sistemu, ki nam omogoča kvalitetno življenje in dober razvoj, če ga le znamo izkoristiti. Že res, da služb ni na pretek, tako kot je bilo to nekaj desetletij nazaj, a vendar smo lahko hvaležni, da živimo v svetu, kjer se lahko uspe lažje kot kadar koli prej. Gonilo napredka so namreč informacije. /.../
Če si želimo biti uspešni na nekem področju, je to danes dokaj lahko izvedljivo, saj nam je znanje posredovano prek številnih medijev. Na internetu je le nekaj klikov stran, poleg tega pa nam omogoča, da se povežemo s komer koli na svetu.
Informacije so torej ključ do napredka, tako posameznika kot civilizacije. Le moramo si jih želeti uporabiti. Zgodovina nas uči, da so bila ljudstva, ki so imela pisavo, knjižnice in prenos informacij, uspešnejša od drugih. Vendar vsak tehnološki napredek še ne pomeni nujno mentalnega razvoja.
Upam, da bom sam dočakal dan, ko se bo človeštvo iz homo sapiensa prelevilo v tako imenovano novo vrsto homo sapiens sapiens, ki bo delovala na višji ravni mišljenja kot sedaj.
