Na stotine kitajskih ljubiteljev atletike se je pred včerajšnjimi večernimi finalnimi odločitvami slikalo pred Ptičjim gnezdom. Po sistemu črednega nagona so se nastavljali v značilnem Boltovem položaju. Večina med njimi je v eni roki držala vstopnico, v drugi pa kazala proti dragocenemu kosu papirja. Posledično sicer pred nacionalnim stadionom niso mogli slikati selfijev, zato jim je prišla prav vsaka mimoidoča roka. Jasno so dali vedeti, kdo je njihov junak, čigar zmagovita pot se je začela prav na Ptičjem gnezdu pred sedmimi leti. Tedaj je Jamajčan na olimpijskih igrah postavil svetovni rekord (9,69), ki ga je za enajst stotink popravil leto kasneje v Berlinu. Kitajci so priklicali najhitrejšemu Zemljanu veliko energije, da je za stotinko dobil svojo najtesnejšo bitko, ki jo je bil z Justinom Gatlinom. Tretji naslov svetovnega prvaka v najkrajši razdalji si je Bolt ob protivetru 0,5 m/s priboril s časom 9,79.
Po Boltovem polfinalnem teku so vanj verjeli le še največji optimisti, saj je Jamajčan pri 30 metrih klecnil, kar se mu doslej na velikih tekmovanjih še ni zgodilo. Dobro se je izvlekel in se rutinirano uvrstil v finale, medtem ko je Gatlin s časom 9,77 dal vedeti, da ga zanima le zlata kolajna. V finale so se uvrstili vsi favoriti, za delirij domačih gledalcev pa je poskrbel Bingtian Su, ki je kot prvi Kitajec tekel pod desetimi sekundami. Scenarij finala je bil v zadnjem desetletju večkrat viden. Bolt, ki je edini izmed finalistov tik pred startom stal mirno ob poslušanju poljske himne v čast prvaku v metu kladiva Pawlu Fajdku, je bil preprosto najboljši, njegov rojak Asafa Powell pa je imel vnovič prepolne hlače, da bi osvojil vsaj kolajno. »Trener mi je po polfinalu rekel, da sem preveč razmišljal, naj se sprostim. Slišal sem, kar je bilo prav, uro kasneje pa naredil tisto, kar sem moral. Tek sicer ni bil idealen. Srečen sem, saj je bila sezona dolga in predvsem po poškodbi zelo naporna. Moj cilj je biti številka ena do zadnje tekme, na kateri bom tekmoval,« je dejal Usain Bolt.
Robert Renner presenetil vse
Izjave šefa slovenske stroke pred odhodom na SP Martina Steinerja in vodje reprezentance Slavka Černeta, da naj bi bil Robert Renner eden od slovenskih finalistov na SP, so se zdele pretirane. Takšna pričakovanja od 21-letnega atleta, ki je zaradi strahu izpustil skoraj dve sezoni, so se slišala prenapihnjena. A očitno so v slovenskem taboru vedeli, kaj napovedujejo, saj je Celjan ob svojem debiju na velikih članskih tekmovanjih presenetil vse. V soboto po uradnem odprtju je deloval, kot bi nastopal na kakšnem vaškem mitingu, ne pa ob največjih mojstrih skoka ob palici in svetovne atletike nasploh. Sočasno so namreč na stadionu tekmovali Bolt, Gatlin, Britanec Mo Farah je postavljal nove mejnike teka na dolge proge... Atlet Kladivarja je najprej izpustil začetno višino in okolici spremljevalcev namignil, da se počuti odlično, da je pripravljen na nove mejnike. Začel je odlično s preskočenimi 540 centimetri, kar je bila najvišja začetna višina v njegovi karieri. Nadaljeval brezmadežno na 550 centimetrov, v tretjem skoku pa je na višini 565 izenačil državni rekord, ki ga je postavil ta mesec na balkanskem prvenstvu v Romuniji. Ko se je prebudil Renaud Lavillenie in v prvem poskusu premagal kvalifikacijsko znamko 570 centimetrov, je Renner vzel zelo trdo, a ne najtršo palico in bil uspešen tudi v četrtem poskusu večera. Suvereno je preskočil nov osebni in slovenski mejnik, izpolnil zahtevno olimpijsko normo in se z osupljivo lahkoto uvrstil v današnji finale.
Renner je dejal, da je samozavest kar puhtela iz njega. Pravi, da na velikih tekmah tako uživa, da komaj čaka na današnji finalni nastop. »Tekmoval sem na največjem stadionu doslej, tribune so bile polne. Izpadli so nekateri tekmovalci, ki so na svetovnih prvenstvih osvajali kolajne. Res ne bi rad napovedoval novih čudežev, saj sem vse svoje cilje, ki sem si jih zadal pred sezono, izpolnil. Dejstvo pa je, da je uspešen skok na 570 centimetrov pustil še nekaj prostora,« napoveduje novi slovenski olimpijski potnik.
Junak večera je svoj posel opravil brezhibno. Vprašanje, kakšen bi bil scenarij, če bi Renner lahko po štirih uspešnih skokih tekmoval še naprej, bo ostala večna neznanka. Skakalci so imeli namreč odlične pogoje, saj je pihal ravno pravšnji veter v hrbet. Posledično je kar 16 največjih mojstrov najtežje atletske discipline preskočilo normo, kar sicer ni edinstveno v zgodovini velikih tekmovanj, je pa vseeno redko. Trener Milan Kranjc jemlje svoj posel zelo analitično, po čustveni plati pa je bil po kvalifikacijskem nastopu svojega atleta povsem izpraznjen. Dejal je, da so v ekipi ponosni, da so ohranili dobro pripravljenost pred prvenstvom, ko je Renner šele teden pred rokom izpolnil normo za Peking. »Vse boljše kot 16. mesto bo uspeh. Upam, da bo Robertu uspela dobra regeneracija. Tako miselno kot telesno, saj se je Renner v kvalifikacijah povsem izpraznil. Ne dvomim, da bo motiviran,« napoveduje Kranjc. Na vprašanje, kako sam doživlja uspehe, ki jih na tako visoki ravni ni vajen, je šaljivo odgovoril, da bo namesto 120 doživel le sto let. Pravi, da je pripravljen ob uspehih Rennerja živeti tudi le do 70. leta, saj uživa, ko z Rennerjem doživlja vzpone in padce.
Luka Janežič držal obljubo trenerja
Da je slovenska moška trojica Rudolf-Renner-Janežič pravo odkritje letošnje atletske sezone, je včeraj potrdil Luka Janežič. Vodičan je držal obljubo trenerja Roka Predaniča in izboljšal 16 let star državni rekord Matije Šestaka na 400 metrov. Z dosežkom 45,28 je hkrati potrdil normo za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. »Trener je sicer na tiskovni konferenci napovedal državni rekord, osebno pa o njem nisem bil tako prepričan. Na zadnjih dveh treningih sem se prepričal, da sem dobro pripravljen in pridobil samozavest. Na velikih tekmah doslej med vrstniki nikoli nisem bil živčen, v Pekingu pa sem bil. Največja tekma v moji karieri je naredila svoje in res sem presrečen, da je konec takšen, kakršen je,« je priznal Luka Janežič, ki je bil dve desetinki prepočasen za polfinale. Povprečje dosežkov v teku na 400 metrov ob uvrstitvah v polfinale in finale velikih tekmovanj kaže, da so v zadnjih letih časi močno napredovali. To dejstvo je lahko za Luko Janežiča dodatna spodbuda za prihodnost.
