Center je v lasti Občine Radovljica, upravljalo pa ga je domače čebelarsko društvo, ki je zaposlilo upravnika Braneta Kozinca, s katerim pa so se čebelarji zaradi naslova neke razstave o plemenilni postaji na Zelenici tako sprli, da so ga spomladi odslovili. Center, ki bi moral biti gonilo razvoja čebelarstva na Gorenjskem in ki bi moral končno poskrbeti za razvoj čebelarskega turizma, je tako ostal brez upravnika in z okrnjenim delovanjem.
Dežela čebelarjenja
A je županu Radovljice k sodelovanju uspelo pritegniti Danijelo Ambrožič, ki se na Bledu z možem že pet let ukvarja prav s čebelarskim turizmom. Uradno je novi upravnik centra sicer Ljudska univerza Radovljica. »S prenosom upravljanja smo želeli predvsem doseči boljšo organiziranost in vodenje. Gre namreč za dejavnost, ki jo je Čebelarsko društvo Radovljica težko opravljalo prostovoljno, center je spomladi ostal tudi brez upravnika,« je pojasnila vodja kabineta župana Radovljice Manca Šetina Miklič in dodala, da so ljudsko univerzo izbrali, ker se je v preteklosti odlično izkazala pri pripravi in vodenju projektov ter pri pridobivanju nepovratnih sredstev.
Nad delom čebelarskega centra zdaj že drugi mesec bdi Danijela Ambrožič, ki se zaveda potenciala čebelarskega turizma na Gorenjskem. Ta je zdaj povsem nepovezan, čeprav je v krogu kilometra ali dveh nekaj največjih slovenskih in svetovnih znamenitosti, povezanih s čebelarstvom. V sosednji žirovniški občini je v Breznici blizu rojstnega kraja Antona Janše postavljen njegov čebelnjak, v dolini Završnica pa plemenilna postaja. Tamkajšnji zavod za turizem in kulturo je pripravil zanimivo in večkrat nagrajeno čebelarsko tematsko pot. V Radovljici imajo dobro obiskan čebelarski muzej, v Lescah omenjeni čebelarski center, v bližini pa so številni čebelarji s ponudbo domačih medenih izdelkov.
Že res, da je osnovna naloga čebelarskega centra nudenje strokovne in povsem konkretne pomoči čebelarjem (imajo odlično polnilnico medu in izdelovalnico satja), a je vrzel na področju čebelarskega turizma najbolj očitna in terja največ dela. »Izkušnje vsekakor imam. Doma imamo dva čebelnjaka, namenjena vodenim ogledom za turiste, ki si življenje čebel lahko podrobno ogledajo od blizu. Obiskovalce imamo tudi iz Japonske in Koreje, o čebelarskem turizmu so pisali celo v japonskih časopisih,« se je pohvalila Ambrožičeva.
Potrebnega več povezovanja
V centru v Lescah je bilo že zdaj treba postoriti marsikatero sicer očitno malenkost, kot sta ureditev prostorov in postavitev usmerjevalne table. »Zdaj se lotevamo povezovanja ponudnikov na področju čebelarskega turizma. To je moj osnovni cilj. Že zdaj sem kar zadovoljna z obiskom. Ravno včeraj je bila pri nas šestčlanska francoska družina in bili so tako navdušeni, da se se odločili, da bodo doma postavili čebelnjak in se še oglasili s prošnjo za nasvet. Naša naloga je, da vsem ljudem, ne le čebelarjem, skušamo dopovedati, da brez čebel človeštvo ne more preživeti. V Ameriki je zaradi pesticidov pomrla polovica čebelje populacije. Če bi se to zgodilo pri nas, ne bi preživeli,« je dejala Ambrožičeva, ki komaj čaka, da bi OZN razglasil 20. maj (rojstni dan Antona Janše) za svetovni dal čebel. Po pričakovanjih naj bi se to zgodilo prihodnjo jesen. »To ni pomembno le za nas, temveč za ves svet. Da se vsaj enkrat na leto svet zave, kako pomembne so čebele.«
