Predobravnavni narok, ki ga je sklicala sodnica Nina Drozdek Draganič, je sicer potekal za zaprtimi vrati. Izključitev je najprej predlagal Lomovšek, češ da so »neresnice tožilstva, njegove manipulacije in montaže prehude, da bi jih novinarji iz dominantnih slovenskih medijev lahko razumeli«. Potem je še dodal, da je Senica v nekem drugem njunem sodnem postopku sam predlagal izključitev ter da bo na procesu govor o njegovem osebnem življenju in tudi osebnem življenju oškodovancev. Pooblaščenka oškodovancev in tožilec sta se z izključitvijo strinjala, na koncu pa tudi sodnica, tako da smo ostali novinarji pred zaprtimi vrati.
Že drugi postopek na enako temo
Lomovšek je bil zaradi poskusa izsiljevanja Senice in Kresalove enkrat že obsojen. Konec leta 2012 je odvetniku v elektronskem sporočilu zagrozil, da ga bo tudi v Braziliji našel in z njim obračunal, da bo ležal pred njim in ga prosil odpuščanja. S partnerico Katarino Kresal bosta odrešena šele, ko bosta plačala 50.000 evrov, »pa se bo za začetek pomiril, še raje 100.000 evrov«. Dva dni pozneje je sporočil, da imata »še dobre štiri ure časa, potem ko se znoči, pa...«. Menda je tega popoldneva res prišel do vrat Seničeve pisarne, ko ga je tam zagledal neki drugi odvetnik, pa je pobegnil.
Obtoženi je poskus izsiljevanja zanikal oziroma zatrjeval, da s svojimi sporočili ni mislil resno. Senica pa je po drugi strani pričal, da so ga grožnje prestrašile. Kot je dejal, Lomovška ne pozna in se tudi nikoli v življenju nista videla, a je kljub temu dobil »fiksno idejo«, da ga je pred leti prav on spravil ob službo na Slovenskih novicah. Zato je od Senice najprej zahteval 75.000 evrov, sicer bo o njem razkril neke »grozote«, potem pa odvetniku začel pošiljati kupe sporočil z žaljivkami in grožnjami. Na žaljivke se ni odzval, sporni elektronski pismi pa sta ga prestrašili, je povedal. Po njegovih besedah je Bojan Požar takrat na svojem portalu pozval demonstrante, naj obračunajo z njim in Kresalovo, Lomovšek pa se je odzval, da bo prišel, saj ve, kje Senica stanuje. Zaradi tega je odvetnik takrat najel celo varnostno službo.
Na koncu sojenja so Lomovška spoznali za krivega in obsodili na pogojno kazen leto in sedem mesecev zapora s štiriletno preizkusno dobo. Za dve leti so mu izrekli tudi ukrep tako imenovanega varstvenega nadzorstva z določilom, da se oškodovancu, njegovemu stalnemu prebivališču in pisarni ne sme približati na manj kot sto metrov niti ga nadlegovati prek telekomunikacijskih sredstev. Višji sodniki pa so nato omenjeni ukrep razveljavili, češ da ga v takšni obliki zakon sploh ne predvideva. Zna biti, da je Lomovšek zaradi tega spet «dobil krila« in mu spet začel pošiljati neprimerna sporočila. Za kakšne grožnje je šlo tokrat, ni znano, naj bi pa se stopnjevale. Na sodišču so (še preden je bila izključena javnost) omenjali 27 spornih elektronskih pisem.
Maščevanje sodnici
Lomovšek je bil pogojno kaznovan tudi že predlani, šlo je za grožnje eni od ljubljanskih sodnic, ki je obravnavala njegov primer. Prek elektronske pošte ji je poslal sporočilo in v njem med drugim zapisal, naj ji »pocrkajo« otroci. Obsojen je bil zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi in je dobil devetmesečno pogojno zaporno kazen s triletno preizkusno dobo. Odredili so mu tudi obiskovanje delavnice za nenasilno komunikacijo.
Na predobravnavnem naroku v začetku julija Lomovšek ni hotel priznati navedb iz obtožnice o novem poskusu izsiljevanja Senice in Kresalove, pozneje pa si je premislil. S sodbo so mu tudi preklicali obe že izrečeni pogojni obsodbi, saj je novo kaznivo dejanje zagrešil v preizkusni dobi. Enotno zaporno kazen pa so, kot že rečeno, določili na tri leta.
