Dismaland je zadnji od Banksyjevih nenavadnih projektov, s katerimi opozarja na socialne razlike v svetu kakor tudi na kapitalizem, ki je začel povsem določati življenje sodobnega človeka. V zabaviščnem parku, ki to ni, so obiskovalci soočeni s čolni, polnimi migrantov, temačnimi, napol podrtimi gradovi in mrtvo princesko, ki sicer spominja na Disneyjevo Pepelko, paparaci, ki jo obkrožajo, pa zgodbo postavijo v modernejši okvir – smrt princese Diane. Ime parka je nekakšna zloženka med Disneylandom in angleško besedo »dismal«, mračen, prevedli pa bi ga morda lahko kot Mračnograd. Od sobote dalje pa vse do konca septembra si bo park lahko ogledalo po 4000 obiskovalcev na dan, organizatorji pa opozarjajo, da za otroke ni primeren. Banksy, ki sicer ne daje intervjujev, je za britanski Channel 4 News posredoval izjavo, da poulične umetnosti ne ignorira nalašč, a da je v novem projektu našel nekaj, kar ga trenutno veliko bolj zanima. »Očitno sem prišel do točke, da razstava postaja zanimivejša, manj ko pri njej sodelujem,« je zatrdil.
Čeprav Banksyjeva identiteta ostaja skrita, se v medijih vendarle pojavljajo podatki, da naj bi se okoli leta 1974 rodil v Bristolu, konec 90. let prejšnjega stoletja pa se je z grafiti, ki so bolj kot zaradi tehnike posebni zaradi vsebine, zavihtel na prestol enega najbolj občudovanih grafitarjev na svetu. Svojo umetniško pot je začel v rodnem kraju kot del grafitarske tolpe DryBreadZ Crew. Sprva je umetnine ustvarjal prostoročno, kasneje si je začel pomagati s šablonami. »Njegova tehnika ni nič posebnega, prej zlajnana,« Banksyjevo umetnost opiše eden od najprodornejših umetnikov in grafitarjev pri nas, ki pa ne želi biti imenovan. »Ne uporablja edinstvenega sloga, ima pa edinstveno vsebino. Izredno dober je v dorisovanju grafitov, ki jih sprva ustvari s šablonami. Tu pride na plan njegovo mojstrstvo,« pristavi.
»Horda bednih umetnikov, ki posnemajo slog, ne pa vsebine«
Po letih ustvarjanja v Bristolu in Londonu je izpopolnil svojo tehniko in postal znan po podobah, ki jih je velikokrat dopolnil s slogani. Večkrat uporabljene podobe v njegovih grafitih so podgane, opice, policisti, pa tudi otroci in kraljeva družina, za teme pa si izbira politiko, opozarja na pohlep in hinavščino, kritizira tudi kapitalizem in vojno. »Glede Banksyja so mnenja različna. Name je na primer naredil izjemno pozitiven vtis in je še vedno eden mojih najljubših umetnikov. Vendarle pa je poulično umetnost na neki način naredil konvencionalno in za seboj potegnil hordo bednih umetnikov, ki posnemajo njegov slog, ne pa vsebine. In nihče od njih z grafiti ne sporoči nič pametnega, saj gre zgolj za floskule in barvne ilustracije,« se jezi naš slovenski sogovornik. Mnogi menijo, da Banksyjeva »genialnost« leži ravno v tem, kako umetnost vpne v skrbno izbran prostor ter kako arhitekturo in okolico uporabi za svoje platno. Nekaj takšnega je z obiskom Zahodnega brega storil leta 2005, februarja letos pa je z obiskom Gaze znova opozoril na vojno stanje. »Nočem se postavljati na nobeno od strani,« je Banksy komentiral svoje obiske Palestine. »A ko vidiš, da od celih sosesk ostane zgolj kup kamenja brez upanja na prihodnost, se zdi, da gledaš na ogromno območje, namenjeno zgolj novačenju teroristov. Za svoje dobro ne smemo več gledati stran od tega,« je opozoril. Med letošnjim obiskom Gaze je na eno od podrtih hiš med drugim narisal mačko. »Z objavo teh fotografij na svoji spletni strani sem želel osvetliti uničevanje Gaze, a na spletu ljudje pač zelo radi gledajo zgolj muce,« je komentiral.
Banksyju je z leti uspelo grafitiranje s točke »dejanja vandalizma« povzdigniti na stopnjo visoke umetnosti, za katero mnogi sežejo globoko v žep. Njegova priljubljenost se je leta 2010 le še povečala z dokumentarnim filmom Exit through the gift shop, ki je bil nominiran tudi za prestižno filmsko nagrado oskar. »To je veliko presenečenje. Sicer se ne strinjam s konceptom podeljevanja nagrad, a sem pripravljen narediti izjemo za tiste, za katere sem nominiran. Nazadnje, ko je v moji hiši stal zlato obarvan gol moški, sem bil to jaz,« se je pošalil.
Oktobra 2013 je Banksy britansko meglo zamenjal za vrvež na ulicah New Yorka, kjer se je zavezal, da bo vsak dan obiska mesta ustvaril novo umetnino. »Živel bom tukaj, se odzival na stvari, obiskal znamenitosti – in nanje risal. Nekateri grafiti bodo dodobra izdelani, drugi pa le kot čačkarije na straniščnem zidu,« je takrat napovedal za lokalni časnik Village Voice. V Centralnem parku je takrat celo postavil stojnico s svojimi deli, ki jih je prodajal za 45 evrov, kar je pravi drobiž v primerjavi z njihovo siceršnjo vrednostjo. Njegov grafit Poljubljajoča se policista so februarja lani na dražbi v Miamiju na primer prodali za več kot 400.000 evrov (njegova dela sicer v povprečju dosegajo ceno nekaj deset tisoč evrov).
Nad Banksyjem in njegovimi umetninami pa niso vsi navdušeni. Skupina policistov ga je lovila po New Yorku (a ga ni ujela), župan Michael Bloomberg pa ga je označil za »vandala, čigar delo ne spada pod definicijo umetnosti«. Podobno je že leta 2008 opozarjal predsednik mestnega sveta Westminster Robert Davis: »Banksy nima večje pravice risati grafitov kot kdor koli drug. Če to odobravamo, potem lahko rečemo, da vsak otrok z razpršilcem ustvarja umetnost.« Za Petra Gibsona, predstavnika organizacije Ohranimo Veliko Britanijo čisto, je Banksy zgolj vandal, njegova sodelavka Diane Shakespeare pa je komentirala: »Zaskrbljeni smo, da njegova poulična umetnost poveličuje nekaj, kar je v osnovi zgolj vandalizem.« Britanski satirik Charlie Brooker pa je v kolumni za britanski Guardian naredil še korak naprej, ko je komentiral, da so »njegova dela bistra zgolj za idiote«. Banksy jim odgovarja: »Pravijo, da so grafiti grdi, neodgovorni in otročji. A takšni so le, če se jih pravilno naredi.«
Povečini neavtorizirana prodaja izdelkov s podobami njegovih del
A čeprav se Banksy vso kariero bori proti vseobsegajočemu kapitalizmu (»Dokler se kapitalizem ne bo sesul, sveta ne moremo spremeniti. V vmesnem času bi morali iti nakupovat, da se potolažimo.«), se je s svojim velikim uspehom in priljubljenostjo tudi sam nemalokrat znašel v njegovem osrčju. Kopije podob njegovih grafitov lahko najdemo v številnih trgovinah in na tržnicah vseh večjih evropskih prestolnic, tiskajo pa jih na oblačila, posodo, torbice, ogrodja za telefone… Ko so Banksyja vprašali, kaj meni o tem, da nekateri prodajajo umetnost, ki jo je sam namenil za ulico, je odgovoril: »Kot otrok sem vedno sanjal, da bom Robin Hood, ko odrastem. Nikoli pa se mi ni posvetilo, da bom na koncu odigral vlogo zlatnika.«
Na tržnici v Berlinu lahko na primer kupite ogrodje za telefon s podobo Banksyjeve Deklice z balonom.
