Ko večstanovanjska hiša postane ring za merjenje moči dveh upravnikov, enega odslovljenega in drugega, ki skuša prevzeti upravljanje, se poleg etažnih lastnikov v negotovosti znajdejo tudi dobavitelji. V novi situaciji, ko stari upravnik ne želi predati poslov upravljanja ali celo izpodbija veljavnost pogodbe, sklenjene z novim upravnikom, se namreč znajdejo pred vprašanjem, komu in na kakšni podlagi torej poslati obračun stroškov.
Podobno se je zgodilo na Brodarjevem trgu 1, kjer naj bi s 1. septembrom lani upravljanje prevzela Valina, potem ko so etažni lastniki SPL odslovili. Oktobra, ko naj bi bilo torej upravljanje v rokah Valine, pa so položnice prejeli kar od obeh upravnikov. Ker jim tržna inšpekcija ni znala svetovati, komu naj nakažejo denar, so nekateri plačali enemu, drugi drugemu, tretji pa kar obema.
Deset mesecev kasneje so tisti, ki so poravnali stroške Valini, od SPL prejeli opomine za »njihove« neplačane položnice. Na SPL trdijo, da so opomine poslali za neplačane obveznosti iz obdobja, ko so »s stavbo dejansko še upravljali, prejemali račune dobaviteljev in jih dobaviteljem tudi plačevali«. Pri Valini so medtem prepričani, da so to naredili nezakonito – saj bi morali dobavitelje obvestiti o prenehanju upravljanja na omenjenem naslovu. Etažne lastnike so pozvali, naj opominov ne plačujejo, zaradi suma samovolje pa bodo zoper SPL vložili tudi kazensko ovadbo.
»Dobavitelji imamo ogromno težav«
Ena od podvojenih postavk, na katere se nanaša opomin, so tudi stroški odvoza smeti, zato smo se za pojasnila obrnili na Snago. Tam sicer pravijo, da obračune pošiljajo na podlagi zadnje veljavne pogodbe o upravljanju, a so bili v konkretnem primeru očitno zmedeni. Čeprav je v skladu s pogodbo Valina upravljanje prevzela s septembrom, so pri Snagi račun za september sprva izstavili Valini, ga nato 1. oktobra stornirali in izdali nov račun SPL, oktobrski račun prav tako izstavili SPL, od novembra naprej pa so jih pošiljali Valini. Kakšna logika je v ozadju, včeraj nismo uspeli izvedeti.
V omenjenem javnem podjetju sicer račune izdajajo, kot pravijo, na podlagi lastne evidence upravnikov, ki temelji na »zadnji pogodbi, sklenjeni med etažnimi lastniki in upravnikom – to pogodbo nam pošlje upravnik«. Če se v stavbi vname spor glede upravljanja, »se lahko zgodi, da Snaga na podlagi pridobljenih dokumentov in listin določen čas storitve fakturira enemu upravniku, določen čas pa drugemu«, recimo v primeru, ko prvostopenjski organ odloči v korist enemu, drugostopenjski pa drugemu upravniku. (Kar se na Brodarjevem trgu sicer ni zgodilo.)
Pri Energetiki medtem tarnajo, da imajo v primeru sporov upravnikov ogromno težav, saj se znajdejo v položaju, ko bi morali prevzeti vlogo sodnika in se na podlagi listin, s katerimi jih zasujeta upravnika, odločiti, kateri od njiju ima veljavno pogodbo. Eden od podatkov, ki jih dobavitelj lahko upošteva, je tudi vpis upravnika v register – a iz sodne prakse izhaja, da vpis ni zavezujoč. Kako torej sprejeti odločitev, ki bo zaščitila pogosto nič krive etažne lastnike? V javnem podjetju se najpogosteje vendarle odločajo za podatek iz registra, saj uporabnejših orodij ali kriterijev preprosto nimajo. »Vseh ostalih posredovanih dokumentov dobavitelj žal ne more presojati, ali so ustrezni, in sprejeti z ustrezno večino.«
Register – orodje vprašljive uporabnosti
Na ministrstvu za okolje in prostor problemov, na katere opozarjajo v Energetiki, ne vidijo. Odgovor na vprašanje, komu naj dobavitelj v negotovih razmerah pošilja obračun, po njihovem ponuja zadnja veljavna sklenjena pogodba med etažnimi lastniki in upravnikom. Odpoved pogodbe (prejšnjemu upravniku) je po njihovih besedah podrobno opredeljena v pravilniku o upravljanju, zato do sporov ne bi smelo prihajati – tako tudi ne do podvojenih stroškov. Stanovanjski zakon namreč odslovljenemu upravniku nalaga, da po prenehanju pogodbe vse dobavitelje o tej spremembi obvesti.
»Ugotovitvena« funkcija registra, ki ni zavezujoč – to pomeni, da nevpisovanje vanj ne prinaša sankcij – jih prav tako očitno ne moti pretirano. O zakonodajnih spremembah na tem področju se za zdaj zgolj razmišlja, čeprav so spremembe stanovanjskega zakona tik pred vrati.
Medtem najkrajšo potegnejo etažni lastniki, ki neredko plačajo, da bi se izognili morebitnim izvršbam, kar obe položnici. Pri Snagi svetujejo, naj občani ob morebitni zmedi pokličejo in iz prve roke dobijo podatek, kateremu upravniku je podjetje dejansko izdalo račun. Pri Energetiki v primeru zapletenih sporov pozovejo lastnike in oba upravnika, naj predajo delilnik stroškov, s pomočjo katerega bi lahko obračune pošiljali neposredno etažnim lastnikom. »Do neposrednega izdajanja računov pogosto žal ne pride, ker v sporih med upravniki ni nobenega pooblaščenca, ki bi delilnik stroškov predal, Energetika pa ga drugače, razen še po upravniku, ne more pridobiti.«
