Do novega leta, ko bodo inšpektorji na terenu začeli deliti kazni lastnikom, ki ne bodo imeli obveznih energetskih izkaznic, je le še mesec dni, ministrstvo za infrastrukturo (MZIP) pa še vedno ni rešilo niti najosnovnejših dilem glede nadzora, elektronskega registra izkaznic, pravilnega delovanja računalniških programov za izdelavo računske energetske izkaznice... Upravniki večstanovanjskih stavb lastnike etažnih stanovanj že pozivajo, naj naročijo izdelavo izkaznice za njihov blok, čeprav področni strokovnjaki opozarjajo, da je to eno najbolj perečih vprašanj, ki je še odprto. Kajti energetska izkaznica je obvezna le za etažna stanovanja (in druge nepremičnine), ki jih želijo lastniki prodati ali na novo oddati v najmanj enoletni najem. Inženirska stroka pa opozarja, da je v blokih s skupnim ogrevalnim sistemom možna le izdelava izkaznice za celotno stavbo, ne pa tudi za posamezno stanovanje.

Nihče še nima odgovora

»Vprašanje, na katero še vedno ne zna nihče odgovoriti, pa je, ali bo to morda možno v prihodnje,« pravi podpredsednica Združenja družb za nepremičninsko poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Vesna Levstek. Infrastrukturno ministrstvo je namreč pripravilo predlog novega pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (rok za oddajo pripomb se je iztekel v četrtek), v katerem kot rešitev po novem ponuja poenostavljeno metodo, po kateri naj bi bilo izkaznico za posamezno stanovanje vendarle mogoče izdelati. Toda za zdaj nihče ne ve, kaj točno ta poenostavljena metoda je, opozarja Matjaž Valenčič iz Združenja izdelovalcev energetskih izkaznic (ZIEI). Mnogi upravniki te zaplete in nejasnosti lastnikom blokovskih stanovanj »pozabijo« omeniti, zato je pred morebitno odločitvijo potrebna previdnost.

Če rešitev s poenostavljeno metodo pade v vodo, se vendarle lahko zgodi, da bo treba energetsko izkaznico naročiti za celo stavbo. Kajti energetski zakon in predlagani pravilnik določata, da se izda izkaznica za celotno stavbo, če je ni mogoče izdelati le za posamezni del. Vprašanje pa ostaja, kdo in kako bi tudi več kot desetkrat dražjo izkaznico za celotno stavbo moral plačati. Čeprav izkaznica za celotno stavbo po energetskem zakonu predstavlja strošek rednega upravljanja in bi ga torej upravnik moral razdeliti med vse lastnike, se po Valenčičevih pojasnilih mnogi upravniki sklicujejo na stanovanjski zakon in pravijo, da tega ne smejo oziroma za to potrebujejo soglasje etažnih lastnikov.

Pol leta za vse obvezne izkaznice

S tem pa odprtih vprašanj glede izkaznic še zdaleč ni konec. Levstkova med drugim opozarja na vprašanje smiselnosti energetskih izkaznic za stare nepremičnine, ki jih nameravajo kupci porušiti in nadomestiti z novogradnjami. »In kaj naj naredimo s stavbo, ki nima oken? Zanjo izkaznice sploh ni mogoče izdelati in bi jo morali v pravilniku te obveznosti oprostiti,« dodaja Valenčič. Dalje se Levstkova sprašuje tudi, kako preprečiti navajanje napačnih, zavajajočih oziroma izmišljenih podatkov v oglasih do vzpostavitve elektronskega registra energetskih izkaznic. Tega infrastrukturno ministrstvo še vedno nima, zagotavlja pa, da je njegovo vzpostavljanje v zaključni fazi, manjka le še povezava s podatki iz registra nepremičnin.

Medtem ko poskuša ministrstvo tik pred zdajci rešiti odprta vprašanja, po besedah Levstkove energetskih izkaznic ne naročajo niti lastniki vseh drugih nepremičnin, ki bi izkaznico že lahko dobile. Nepremičninski posredniki se zato bojijo velikega pritiska po novem letu, saj bi po njihovih grobih izračunih samo za izdelavo obveznih izkaznic za nepremičnine, ki so trenutno na trgu, izkazničarji potrebovali pol leta. »Samo na največjem nepremičninskem portalu je trenutno okoli 9600 oglasov za prodajo stanovanj in 8500 za prodajo hiš,« pravi Levstekova.

V uradnem registru je medtem licenciranih 256 energetskih izkazničarjev, ki so doslej po pojasnilih MZIP izdali okoli tisoč energetskih izkaznic. Okoli polovica je bila po ocenah ministrstva izdana za stanovanjske, druga polovica pa za nestanovanjske nepremičnine, vendar točnih podatkov nimajo. Valenčič tako nasprotno ocenjuje, da je prvih le za prgišče, pa še to predvsem za novogradnje, ki tako ali tako potrebujejo izkaz o energetskih lastnostih stavbe.

Vmesne rešitve

Prav zaradi bojazni pred ponovoletno paniko in hkrati najverjetneje tudi zaradi velikokrat mukotrpnega in dolgotrajnega dogovarjanja etažnih lastnikov o skupnih projektih ministrstvo v osnutku omenjenega pravilnika predlaga še eno novost. Po njej bi se lahko lastnik izognil morebitni globi, če bi bila izkaznica za njegovo nepremičnino v postopku izdelave in bi to tudi jasno navedel v oglasu. Toda varovala, da izkaznica ne bo tako rekoč »za vedno« ostala le naročena, ministrstvo po Valenčičevem mnenju še ni zagotovilo.

Nepremičninski posredniki pa se na ponovoletni pritisk na izkaznice po besedah Levstkove pripravljajo še drugače. Pod njihovimi rokami zdaj nastaja sistem informiranja potencialnih kupcev po lastnih notranjih komunikacijskih kanalih, prek katerih bi se lahko izognili javnim oglaševalskim portalom. Takoj po novem letu je namreč globa v višini 250 evrov predvidena le za oglaševanje nepremičnine brez energetske izkaznice. Od marca dalje pa lastniku preti še dodatna kazen 300 evrov, če energetske izkaznice kupcu ali najemniku ne bo predložil niti pred sklenitvijo pogodbe. »Takrat tudi naš notranji informacijski sistem ne bo ponujal rešitve,« pojasnjuje Levstkova.