Posledice te biološke vojne niso še niti približno odstranjene. Pogozdovanje je oteženo zaradi erozije in dolgotrajnega učinkovanja strupov. Biološko raznovrstnost je še težje restavrirati. Učinki tistih herbicidov na zdravje ljudi so tudi dolgotrajni in se prenašajo z generacije na generacijo. Tisti ameriški vojaki, agenti te neizmerne destrukcije, ki so postali njene kolateralne žrtve, so po dolgoletnem pravdanju dobili odškodnino. Nihče od več kot treh milijonov Vietnamcev, ki so zboleli zaradi tistih herbicidov, ni dobil kompenzacije. Skladno z uradno delitvijo človeštva na nadljudi in nižje človeške vrste so ameriška sodišča zavrgla vse tožbe, ki so jih vložili Vietnamci – kar so seveda utemeljila legalistično, ne z »ameriško izjemnostjo«.
V tistih časih je Monsanto pomagal ameriški vojski. Monsanto in Dow Chemicals sta bila glavna dobavitelja agent orangea. Medtem je Monsanto svoj herbicidni program dopolnil z genskim inženiringom. No, nekaj nenačrtovanega genskega inženiringa je bilo že pri agent orangeu. Pomislimo na vse otroke, ki so se, zahvaljujoč dosežkom znanosti, materializiranih v herbicidih, rodili telesno ali duševno pohabljeni in prizadeti. Za tiste pohabe Monsanto ni zahteval avtorskih pravic. Pri novem genskem inženiringu, ki ustvarja gensko spremenjene organizme (GSO), pa so avtorske pravice ključne. Ne razvoj znanosti ne človekoljubje nista zastonj. Ampak sprememba, na katero želim opozoriti, ni razvoj genske tehnologije. Zgodovinska sprememba, ki jo imam v mislih, je ta, da zdaj ameriška vojska pomaga Monsantu (in podobnim).
Ameriška vojska odpira trge in ustvarja poslovne priložnosti. Najprej pride vojska, potem sledijo korporacije. Vzemimo Irak. Ko je ameriška vojska okupirala državo in nastavila okupatorsko administracijo, je vrhovni kolonialni upravitelj Paul Bremer začel izdajati direktive in uredbe, s katerimi je imel namen ustvariti novo družbo. Njegova vladavina je bila po vseh merilih orgija nekompetentnosti in veličastna polomija, nekaj pa je ostalo. Vodilo okupacijske kmetijske politike je bilo vpeljava svobodnega trga. Neposredni učinek svobodnotržnega diktata je bil, da se kmetje niso mogli več preživljati z gojenjem tradicionalnih pridelkov. En izhod v sili je bil prehod na gojenje maka. Če so za to dani naravni pogoji, pod ameriškim vojaškim škornjem zacveti mak in se razcveti trgovina s heroinom.
Drugi izhod je bil izrazitejši proizvod socialnega inženiringa. Bremer je v uredbo št. 81, ki regulira patente, industrijsko oblikovanje in še kaj, zapakiral zakon o rastlinskih vrstah. Zakon vsebuje tudi register novih rastlinskih vrst in njihovih »vzrejevalcev«, se pravi oseb, ki so »vzgojile, odkrile ali razvile novo vrsto« ali njihovih zakonitih naslednikov. Bremer je, skratka, uvedel v Irak gensko spremenjene rastlinske vrste in kodificiral lastninske pravice njihovih vzrejevalcev. Določil je procedure za pridobivanje dovoljenj za razmnoževanje teh vrst in pobiranje pridelkov ter določil pogoje, pod katerimi je razmnoževanje dovoljeno in pod katerimi se pridelek sme ali ne sme ponuditi naprodaj, prodajati, izvažati, uvažati ali skladiščiti. Določil je tudi, kdaj se kaka nova vrsta sme izčrtati iz registra. Najpomembnejši členi določajo zaščito intelektualne lastnine nad »novimi rastlinskimi vrstami« in sankcionirajo kršitve pravic »vzrejevalcev« (ne pridelovalcev!) GSO. Sankcije vključujejo zaplembo dobrin, ki so predmet kršitve, vključno s konfiskacijo ali uničenjem pridelka ter materiala in orodij, ki so bili uporabljeni.
ZDA so uzakonitev GSO v Iraku predstavile kot uvajanje večje raznovrstnosti pridelkov in seveda kot razvojno pomoč. Spotoma so, kot so opozarjali kritiki, iraškim kmetom prepovedale uporabo semen z njihovih polj ter trgovanje s temi semeni in zahtevale nakup gensko spremenjenih semen pri ameriških podjetjih, med katerimi je Monsanto le najzloglasnejše. Samostojnosti iraškega kmetijstva je bilo s tem konec. Vojaška agresija in okupacija sta zagotovili uspeh imperializmu GSO. Podobna je zgodba v Afganistanu in zdaj v Ukrajini. Slišal sem tudi, da so GSO začeli rasti okrog gigantske ameriške vojaške baze Bond Steel na Kosovu. Morda bo poslej že članstvo v Natu zagotavljalo uvedbo gojenja GSO?
Ampak s tem zgodovinskih sprememb še ni konec. Največja – in najusodnejša – šele prihaja. Če bo sprejet čezatlantski sporazum o trgovini in naložbah (TTIP), ameriškim korporacijam ne bo treba pošiljati naprej vojske. Prišle bodo same s svojimi zasebnimi vojskami. TTIP jih bo postavil nad države in njihove zakone. Nobene zaščite ne bo več pred GSO in podobno kugo. Korporacije bodo vladale neposredno. Po Franzu Neumannu je to definicija nacizma. Če bo sprejet TTIP, bo zavladal fašizem. Če bo zavladal ta fašizem, bomo jedli in pridelovali GSO.
