Na vsakem pridelku mora biti zapisano njegovo poreklo, zato to ni težka naloga. Če pa lokalno razumemo bolj geografsko, potem kupujemo tudi pridelke iz krajev, ki so oddaljeni največ en dan vožnje – v tem primeru so lokalni tudi pridelki iz Dalmacije, Makedonije, Grčije, Italije in celo Španije. Poleti je v primerjavi z zimskim časom na voljo znatno več raznovrstne, sočne in energijsko manj bogate hrane. Ko gre za zelenjavo, Slovenci v povprečju še vedno največ kupujemo solatnice in paradižnik, čeprav je več kot dovolj možnosti, da bi jedilnik popestrili še z drugimi vrstami zelenjave.
Pisano ni samo lepo, ampak tudi zdravo
Sadje in zelenjava sta poleti zelo pisanih barv. Barve so odraz fitonutritenov ali rastlinskih hranil, ki jih je v sadju in zelenjavi veliko. Fitonutrienti dajejo sadju in zelenjavi vonj, okus in barvo. Rastlina se z njimi ščiti pred škodljivimi vplivi okolja in v nekem smislu so njen imunski sistem. Ugotovljeno je, da veliko fitohranil zdravilno učinkuje tudi na ljudi: imajo vlogo pri antioksidantski zaščiti, izboljšanju imunskega odziva telesa, izboljšanju komunikacije med celicami, metabolizmu estrogena, pri propadu rakavih celic in celo pri popravljanju napak v dedni zasnovi, ki jih povzročajo kajenje in druge strupene snovi. Fitohranila so sicer v prodaji tudi v obliki prehranskih dodatkov, vendar pa je pomembno vedeti, da imajo zaradi medsebojnega delovanja največji učinek, če jih zaužijemo skupaj s celim sadežem, torej v obliki svežega in nepredelanega sadja ali zelenjave.
Do lokalno pridelane hrane tudi prek spleta
Slovenske pridelke najlažje dobimo na tržnicah, ponujajo jih tudi večji trgovski centri, žal pa je izbira relativno omejena. Zanimiva možnost je nakup "zabojčkov" slovenskih pridelkov na spletu. Potrošnik se lahko odloči bodisi za nakup samo zabojčka s sadjem ali samo z zelenjavo, zabojčka, katerega vsebino sestavi sam, bodisi zabojčka sadja in zelenjave, ki ga sestavi ponudnik sam. Ponudnikov je v zadnjih letih vedno več; pobrskajte po spletu in spletnih družbenih omrežjih.
Novost: partnersko kmetovanje
V Sloveniji so že vidni zametki t. i. partnerskega kmetovanja. To je oblika kmetovanja, pri katerem kmet in potrošnik skleneta partnerstvo, ki obema ponuja koristi. Kmet ima v partnerstvu zagotovljen odkup pridelka, potrošnik pa dobi sveže, raznovrstne in cenejše pridelke, kot bi jih sicer plačal na tržnici. Prav tako je za potrošnika koristno, da pozna, kje in na kakšen način je pridelana hrana, ki jo uživa. Partnersko kmetovanje je zelo priljubljeno v nekaterih evropskih državah, predvsem pa je razširjeno v ZDA. Potrošnik je vključen v setveni načrt in lahko celo dejavno sodeluje pri kmetovanju. Partnerski kmet mora biti pripravljen pridelovati raznoliko zelenjavo in sadje, ker lahko le tako zadosti potrebam potrošnikov. Bistveni del partnerskega kmetovanja je princip delitve tveganja in nagrade – če vreme ali škodljivci uničijo pridelek ali pa je le-ta obilen. Večina partnerskih kmetovalcev je ekološko usmerjenih, zato je to tudi eden pomembnih načinov ohranjanja trajnostnega razvoja okolja, v katerem živimo. Pri partnerskem kmetovanju potujejo pridelki do odjemalcev le na kratke razdalje in zato le malo obremenjujejo okolje.
Kampanja »Kupujem slovensko«
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je leta 2008 začela s kampanjo "Kupujem slovensko". Izdelki, narejeni v Sloveniji, so jasno označeni z lahko prepoznavnim znakom. Znak »Kupujem slovensko« pa ne zagotavlja, da so tudi sestavine v živilu slovenskega izvora. Zagotavlja le, da je bil izdelek proizveden oziroma predelan v Sloveniji. Z izbiro lokalnega, ekološko pridelanega sadja in zelenjave spodbujamo tudi razvoj trajnostnega kmetijstva in s tem pozitivno prispevamo k ohranjanju okolja, v katerem živimo.
Vir: www.zps.si
