»V Ljubljanici se nutrije pojavljajo od leta 1989, ko so pobegnile iz farme v Notranjih Goricah,« pojasnjuje Srečko Žerjav, direktor strokovne službe Lovske zveze Slovenije. Nutrija je uvrščena med invazivne tujerodne vrste. Neposredno sicer nutrije ne ogrožajo človeka, povzročajo pa škodo biotski raznovrstnosti – ekosistemom, habitatom in domorodnim vrstam. Biva lahko na mestih, kjer rečni breg ni betoniran, saj vanj koplje rove. To početje pa povzroča erozijo rečnih brežin. »Nutrije so skoraj izključni rastlinojedi, zato naredijo škodo na kmetijskih površinah, med drugim tudi v okolici Ljubljanskega barja,« pojasnjujejo iz zavoda Symbiosis, kjer se ukvarjajo s tujerodnimi vrstami v Sloveniji.
Nutrija spada med lovne vrste in nima lovopusta, kar pomeni, da se jo lahko lovi vse leto. Lov pa se lahko izvaja samo na lovnih površinah. To pomeni zunaj naselij in ljubljanske obvoznice. Nutrije imajo zaradi svojih prehranskih in bivalnih navad relativno malo naravnih sovražnikov, ti lahko škodujejo zgolj njihovim mladičem. Uspešno se prilagodijo na bivanje v človekovi bližini, saj jih ta ne ogroža. Tudi to je eden izmed razlogov, da v zadnjih letih iščejo svoj prostor v Ljubljani. »Iz številk lahko sklepamo, da se populacija nutrij povečuje, vendar ne posebej izrazito. Najmočneje pa na njihovo število vplivajo hude zime,« dodaja Žerjav. Za zdaj nutrije še niso prevelika grožnja, saj njihovo število še ni tako veliko, vendar pa vztrajno narašča. Ker se jih v mestu ne sme loviti, lahko pričakujemo, da jih bomo v središču mesta poleg Ljubljanice videli vse pogosteje.
Iz društva Symbiosis sporočajo še, da bi nutrije v prihodnosti ob okužbi lahko postale prenašalke različnih bolezni, nevarnih za človeka. Prebivalci, ki nutrije hranijo, pripomorejo k večanju števila nutrij v Ljubljanici. Zato je na novo sprejet odlok o prepovedi hranjenja živali v tem primeru pozitiven korak, menijo v omenjenem zavodu. kg
