V letu dni ministrovanja Julijane Bizjak Mlakar je steklo že devet notranjeorganizacijskih sprememb, v 18-mesečnem mandatu Uroša Grilca naj bi po njegovih besedah uvedli le eno. So te spremembe koristne? Mnogi indici kažejo, da jih ne uvajajo na vsebinskih temeljih in tudi brez analiz, ki bi potrjevale optimizacijo delovnega procesa. Na problem je pred časom s poslanskim vprašanjem ministrici opozoril tudi poslanec Jani Möderndorfer, in sicer ob reorganizaciji službe za slovenski jezik.
Ker je uslužbenec »izrazil interes«?
Ministrstvo je pred pol leta napovedalo organizacijske spremembe v službi za slovenski jezik, s katerimi bi »bolj učinkovito povezali prizadevanja na področju knjige, knjižnic in slovenskega jezika«. Na neskladnost tovrstnega koraka z izvajanjem jezikovne politike, ki je horizontalno področje in ga nikakor ni mogoče reducirati na »bralno kulturo« in umeščati pod umetnost, je tedaj opozorila vodja službe Simona Bergoč. V odgovoru na ustno poslansko vprašanje je marca ministrica zanikala februarja napovedane spremembe.
Povsem tretjo pot pa je ubrala prejšnji mesec, ko je po besedah Möderndorferja z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji ukinila delovno mesto sekretarja v službi za slovenski jezik in uvedla delovno mesto analitika: »Očitno gre za poskus, da kadrovsko razformirate delovanje omenjene službe, čeravno na strokovni ravni ta služba uživa velik ugled. Slišimo opozorila, da ste se teh sprememb lotili brez vsebinskih utemeljitev, prav tako brez vsakih analiz.« Spremembe naj bi bile za nameček izvajane v času odsotnosti vodje službe, ki je bila tedaj na letnem dopustu, uslužbenci pa naj bi bili obveščeni na neprimeren način – z lepljenjem obvestil na vrata pisarn.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da potekajo le nekatere manjše spremembe sistemizacije, ki zadevajo le eno osebo, zanikajo pa Möderndorferjevo navedbo, da ukinjajo delovno mesto sekretarja: »V okviru kvote zaposlenih na ministrstvu nam je uspelo zagotoviti primerno, slavistično izobraženo osebo z ogromno analitičnih izkušenj, ki je izrazila interes za delo v okviru službe za slovenski jezik.« Zaradi domnevnih nepravilnosti pri sprejemanju akta bo inšpektorat za javni sektor na osnovi prejete pobude sprožil postopek nadzora.
Odšla zaradi podcenjevanja
Kot nezaupanje ministrice v delo zaposlenih je mogoče razumeti tudi ministričin nadzor nad pošto. V redakciji smo prejeli vsebino njenega navodila vodji službe za upravno poslovanje, splošne zadeve in informatiko v zvezi z novim načinom evidentiranja in posredovanja prejete pošte, ki ga je poslala generalna sekretarka na ministrstvu Darja Hrga. V njem uslužbenko obvešča, da mora biti po novem z vso pošto, pomembno za delo ministrstva, seznanjena tudi ministrica. »Javni uslužbenci, ki v glavni pisarni skrbijo za sprejemanje, odpiranje, pregledovanje, klasificiranje, signiranje ter evidentiranje dokumentov, naslovljenih na ministrstvo oziroma javne uslužbence ministrstva, vse dokumente, pomembne za delo ministrstva, evidentirajo in takoj predajo ministrici, tajnici ministrice ter generalni sekretarki. Posebna pozornost je potrebna pri pravilnem evidentiranju in dodeljevanju vhodnih dokumentov, ki jih prejme ministrstvo na elektronski poštni naslov,« beremo v navodilu. Odgovora na naše vprašanje, kaj naj bi tak ministričin nadzor pomenil, do zaključka redakcije nismo prejeli.
Na odnos vodstva ministrstva je v nedavnem intervjuju za spletni magazin Časnik opozorila tudi Verena Vidrih Perko, ki je zadnjega pol leta opravljala delo vršilke dolžnosti generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino in z avgustom ta položaj zapustila: »Direktorat sem vodila v smer dialoga in prve tri mesece so se sestanki kar vrstili. Že zelo kmalu pa so mi dali v kabinetu vedeti, da to ni zaželeno. Delala sem odgovorno, kot dela večina strokovnjakov na direktoratu in na ministrstvu, žal pa je odnos do teh ljudi podcenjevalen in žaljiv. /.../ Pravi razlog za odhod je spoznanje, da ne smem in ne morem asistirati pri odločitvah, ki vodijo v škodo dediščinskih procesov in s katerimi se po človeški, še manj pa se po strokovni plati ne morem in ne smem strinjati, kaj šele, da bi jih podpirala.«
