Nikakor ne bi rekla, da ne moremo biti vsaj tako smešne kot moški, če že ne bolj. Že pogled na slovensko sceno pokaže, da se z njimi zelo dobro kosamo. Pred kratkim sem brala teorijo o tem, da je ena od stvari, ki so evolucijsko zaznamovale naše dojemanje humorja, ravno to, da je humor pri moškem (tudi) dokaz inteligence in je tako ta bolj zaželen pri ženskah. Morda iz tega izhajajo nasveti za osvajanje močnejšega spola o tem, da se je treba smejati njegovim šalam. Komičarka Tanja Kocman je v svoji diplomski nalogi raziskala, da če ima posameznik na voljo komika in komičarko, bo večinoma predvidel, da je moški smešnejši. Tako pač je.
Ledino so že pred desetletji začele orati igralke, kot je denimo Lucille Ball, aktualnejša je zagotovo Ellen DeGeneres, med trenutno najbolj priljubljenimi pa sta Tina Fey in Amy Schumer. Glede na to, da smo leta 2015, verjetno uspešne ženske na katerem koli področju ne bi smele biti izjema, ampak pravilo?Bilo bi super, ampak ni vedno tako lahko. Miselnost je najtežje spremeniti, a sem vesela, da ženske kljub težji poti vztrajno nadaljujejo in ne obupajo.
Je bil preboj na slovensko sceno stand-upa za vas težji, ker ste ženska?Ne vem in o tem ne razmišljam. Najraje na svetu sem na odru, in ko sem tam, ljudi nasmejim. Če se moram bolj potruditi, ker sem ženska, pa naj bo tako. Me vsaj prisili, da sem zmeraj boljša.
Tudi na tem področju verjetno pomaga, če imate dobre zveze in poznanstva?Seveda, to pomaga povsod. Jaz jih žal nisem imela. Nimam priimka, ki bi odpiral vrata. Sem se pa zato dokazovala z delom in sem na to ponosna.
Kako dolgo pripravljate denimo 25 minut dolg nastop? Kaj vse zajemajo priprave nanj?Če nastopam v Sloveniji, se moram odločiti, kaj od napisanega materiala želim uporabiti. Pomembno je, da vem, kakšno občinstvo lahko pričakujem, in se pripravim s tekstom, za katerega mislim, da bo ljudem najbolj všeč. Potem si za to napišem iztočnice na papir, ki ga po navadi pozabim doma. (Smeh.) Mi pa pomaga, da si naredim dramaturški lok nastopa. Potem pa še ponovim stvari v glavi in je to to.
Na kom preizkusite svoj nastop? Kdo je prvi kritik?Sem eden tistih norcev, ki stvari preizkusijo kar na občinstvu in tako dobijo neposreden odziv. Je sicer tvegano, a tudi najbolj realno in zanimivo.
Je alkohol prijatelj komika, ki ga pred nastopom sprosti, ali njegov sovražnik, ki lahko uniči ostrino nastopajočega?Zame je sovražnik. Svoje delo jemljem resno in čutim odgovornost do občinstva. Tako kot pred službo ne bi pila alkohola, tako ga ne, preden stopim na oder. Ljudje plačajo, da me slišijo, zato si tudi zaslužijo najboljšo različico mene. In zame je to različica, ki ne pije.
Se vam je kdaj zgodilo, da ste poslušali kolega komika in si ob šali mislili: ta je pa dobra, zakaj se je nisem sama spomnila?Absolutno! Izjemno cenim izvirne in dobre šale in z veseljem jim to tudi povem.
Kakšne šale pa so vam najbolj smešne? Katerim komikom najraje prisluhnete in se jim smejite?Najraje imam inteligentne šale. Takšne, ki skozi humor povejo resnico. Obožujem tudi sarkazem.
Oder lahko nastopajočega navda z občutkom moči (če obvladuje občinstvo in so šale dobro sprejete), hkrati pa tudi z nemočjo, če mu nastop ne gre po načrtih. Verjetno ste sami izkusili že oboje?Res je. Včasih se mi zdi, da smo odvisni od potrditve, ki nam jo da občinstvo. Vesela sem, da gre velika večina nastopov po načrtih. Če ne bi šli, bi se nehala ukvarjati s stand-up komedijo. Ne vem, zakaj bi mučila občinstvo.
Sami ste večkrat poudarili, da želite biti iskreni s svojim občinstvom, zato pogosto posegate po tematiki, ki vam je blizu – istospolnih partnerstvih. Vam je bilo sprva o tem javno (torej na odru) govoriti malce neugodno, saj niste vedeli, kakšni odzivi vas čakajo?O tem sem začela govoriti zelo naivno. Nisem želela lagati o sebi in sem govorila o tem, da imam punco. Ni se mi zdelo nič takega, šele po odzivih sem videla, da sem očitno zadela »bolečo točko«. Ko sem začela govoriti o tem, je včasih zavladala smrtna tišina. Do prvega smeha. Potem pa je šlo samo še navzgor. Zato ni bilo neugodja, ker o tem nisem preveč razmišljala.
Sčasoma je vse neugodje zagotovo izginilo, sploh ker je naslov komične drame, s katero nastopate, Lezba.Ta naslov je bil reakcija. To, da sem lezba, je pač en del mene, ni pa edino, kar me definira. Nekako pa je to postalo – naenkrat so začeli govoriti, da za mano stoji LGBT-lobi (ki, mimogrede, sploh ne obstaja), da govorim o tem, ker hočem s tem nekaj doseči. Je pa smešno, da če ne govorim o tem, sem pa obtožena, da nekaj skrivam. Zato sem šla v predstavi globlje kot kadar koli in predstavila lezbo. Na najbolj intimni ravni kot lahko naredim.
Ste zaradi tega, ker ste javno spregovorili o svoji zasebnosti, na neki način tudi ambasadorka istospolno usmerjenih?Kje pa. V Sloveniji imamo vrsto aktivistov, ki vsakodnevno delajo na področju pravic istospolno usmerjenih in stojijo v prvih vrstah. To so ambasadorji. Jaz samo govorim o sebi. Če s tem komu pomagam ali celo kaj spremenim, sem toliko bolj vesela.
Vam gre na živce, ko vas novinarji neprestano sprašujemo o vaši usmerjenosti in jo izpostavljamo?Ne, saj sem jo sama izpostavila prva. Kako naj potem vas krivim za kar koli? Je pa normalno, da se – ker imamo pri nas malo javnih oseb, ki priznajo svojo spolno usmerjenost – vpraša mene. (Smeh.)
