Zelo je težko. Nemška vlada namreč skuša zgodbo ekonomske in finančne krize povsem obrniti na glavo. Trdi, da bodo nemški davkoplačevalci, delavci, upokojenci, plačali reševanje Grčije. Kar seveda ni res. Prvi grški »bailout« leta 2010 je bil namreč, kot smo izvedeli kasneje, pravzaprav reševanje nemških in francoskih bank. Takrat smo bili prav mi v Nemčiji in Siriza v Grčiji tisti, ki smo bili proti takšnemu reševalnemu paketu. Že takrat smo opozarjali, da Grčija ne bo mogla vrniti teh dolgov. Vsi so nas obsojali, nas zmerjali z levičarji. Danes nam pritrjujejo celo ameriški ekonomisti, ki z levico nimajo ničesar skupnega. Zelo jasno je namreč postalo, da varčevanje za vsako ceno ni dobro. V Grčiji javnega dolga ni zmanjšalo, ampak ga je pognalo v nebo. A nisem se odločil, da bom levičar, ker bi bilo lahko. Vem, da nas pri prepričevanju javnosti čaka še ogromno dela.
Se vendarle kdaj strinjate z vašo kanclerko Angelo Merkel, ki vendarle poudarja tudi neka stara železna pravila, ki vedno držijo? Da, denimo, nihče, tudi države, ne bi smel porabiti več, kot lahko zasluži. Gre res samo za reševanje bank ali tudi trčenje dveh različnih kultur – varčne, racionalne severnjaške in bolj boemske južnjaške?Skušam jo razumeti. Seveda. Ampak v Nemčiji smo pravzaprav porabljali manj, kot smo zaslužili. Drugim državam smo prodali več, kot smo od njih kupili. Tudi takšno razmerje vodi v dolg. Nekoga drugega. To pa pomeni, da pravzaprav zdravimo bolezen z napačno diagnozo. In še nekaj je... Kako lahko nekdo še naprej trdi, da je kriza evra zgolj posledica javnega dolga? Irska in Španija imata enega najnižjih v Evropski uniji, pa sta vseeno zašli v težave. Njun problem je (bil) pravzaprav zasebni dolg.
Nemška kanclerka torej ne razume, ali pa noče razumeti, osnov ekonomije. Tistih iz učbenikov. Če torej hočeš, da država zasluži več in porabi manj, se mora zadolžiti nekdo drug. Vprašanje, ki si ga torej moramo v tem trenutku postaviti, je, kdo se pravzaprav bolj problematično zadolžuje – Siriza ali ekipa nemške kanclerke?
Pa smo za to dokazovanje res potrebovali grški referendum in vse politične igrice, ki so mu sledile?Zakaj ljudje v Grčiji, morda pa tudi v kakšni drugi državi, ne bi z demokratično metodo povedali svojega mnenja o reševalnem paketu za evro, ki to ni, ampak je v resnici paket za reševanje bank? In zakaj ljudje ne bi smeli na edini možen način oceniti nezadostnega dela trojke, ki je doslej v Grčiji zahtevala visoke tekoče proračunske presežke, četudi se večini ekonomistov to zdi norost?
Norost je tudi, da zdaj nekdo drug grškemu ljudstvu narekuje, kaj mora storiti, da bo izboljšalo javne finance. Narekuje jim, denimo, naj še znižajo pokojnine, čeprav je jasno, da trenutno prav upokojenci pomagajo preživeti mladim generacijam, ne obrnjeno. Grki so se zavezali, da bodo reformirali zgodnje upokojevanje, a morajo naprej urediti sistem nadomestil za brezposelne. Dvignili bodo davke, a to želijo storiti pametno. V preteklosti so namreč vedno, ko so to storili, davčni prihodki padli. Celo japonski primer kaže, da je dvig davkov državo pahnil v recesijo. S tem, ko mednarodne institucije še kar vztrajajo pri takšnem načinu reševanja problemov, pravzaprav ogrožajo nemške in druge evropske davkoplačevalce. Če bo šla Grčija še naprej po tej poti, zagotovo ne bo mogla vrniti dolgov.
Tudi po zadnji grško-evropski epizodi je jasno, da evropske ne delujejo tako, kot bi morale. In da imamo na eni strani države, ki želijo solirati pri vodenju EU, in države, ki so ostale povsem same. Praktično torej že imamo Evropo prve in Evropo druge kategorije...Ampak prav v interesu Nemčije bi moralo biti, da se to ne zgodi. Popolna razgradnja evrskega območja, ki bi se začela z izključitvijo Grčije, je za mojo državo najslabša možnost. Skupna valuta je namreč nastala kot sistem nadzora in uravnavanja, Nemčija pa jo je izkoristila za svojo ekonomsko prevlado. To je tako, kot bi imel puško, polno nabojev, in bi se te zaradi tega vsi bali. Potem ko bi jih postreljal, pa bi strah uplahnil. In to se zdaj lahko zgodi nemški kanclerki.
Evropsko monetarno unijo so v preteklosti vzpostavili, da bi služila Evropski uniji, njena pravila pa pravzaprav koristijo le Nemčiji. Ampak še vsak imperij, ki si je postavil takšne nemogoče omejitve, je padel. Zato moramo zdaj Grčiji pomagati, da počisti nered, ki so ga ustvarile njihova oligarhija in finančne elite. Moramo ji pomagati, da okrepi ekipo le stotih davčnih inšpektorjev, ki so še ostali, in ki niti dostopa do interneta nimajo več.
Vsi, ki dobro poznajo evropske zgodovinske cikle, v trenutnem dogajanju ne vidijo nič dobrega. Niso optimisti. Četudi je Evropska unija nastala tudi kot posledica trenj med državami in narodi. Kako vi vidite njeno prihodnost?Odvisno. Nekateri vidijo rešitev Unije v nadaljnjem povezovanju, federalizaciji. Dvomim, da bo to rešilo naše težave. Pred krizo je bila Nemčija močna nasprotnica poglabljanja gospodarskega sodelovanja, zdaj je goreča zagovornica. Naš finančni minister Wolfgang Schäuble je trenutno eden največjih evropskih federalistov, a zagovarja federacijo pod nemškim vodstvom. Zagovarja torej nedemokratičen način reševanja Unije. Ko novinarji zadnje čase poročate o stališčih finančnih ministrov EU, pravzaprav poročate o Schäublovih stališčih. Ta pa so – več federalizma, a tudi več varčevanja. Državljani takšnega načina reševanja ne bodo »kupili«, saj varčevanje dokazano ubija naložbe in razvoj. Uprli se bodo. Seveda lahko federalizacijo izpeljemo tudi bolj demokratično. In morda je, ironično, EU rešila prav Grčija z nedavnim referendumom. Ker so ljudje elitam poslali sporočilo tako, kot je treba.
A če se bodo elite na takšna sporočila še naprej odzivale tako, kot so se v tem primeru, se nam res ne piše nič dobrega.
Ampak včasih se prav pripadniki skrajne levice nevarno strinjate s skrajnimi desnimi gibanji, ki so zelo sovražno nastrojena proti EU...To je posledica politik Evropske unije, ki so v neskladju z večinskim prepričanjem, z željami Evropejcev. To je, denimo, razlika med nami in Američani. Če v moji državi kritiziraš vlado, si velikokrat označen za nasprotnika Nemčije. Če v ZDA kritiziraš predsednika, si proti Georgeu Bushu, ne pa tudi proti vsej Ameriki. Če si torej proti Evropi Angele Merkel ali Jean-Clauda Junckerja, nisi nujno tudi proti Evropi.
In v debatah o skrajni levici oziroma desnici vas je mnogo spregledalo bolj skrb vzbujajoče dejstvo: sile politične sredine so pravzaprav postale radikalne! Politike, ki že leta uničujejo povojne dosežke socialne Evrope, so radikalne. Če nemški podkancler, socialni demokrat, dokazano laže, da nemški delavci in upokojenci podpirajo »lene Grke«, kdo je torej bliže skrajni desnici? Gibanja nove levice nikoli ne govorimo tako, nikoli ne ustvarjamo konfliktov med državami in ljudmi.
Kako pa boste to ljudem dokazali? Kako boste na ideološki in konkretni ravni povezali razdeljena sever in jug?Res smo zelo različni. Če bi naša skupina v Nemčiji pripravila demonstracije proti uničujoči varčevalni politiki, bi bili na njih precej osamljeni. Ljudje so dojemljivejši, ko jim razlagamo, da so vsa ta leta pravzaprav reševali banke. Verjetno bi prej prišli na demonstracije, če bi jim kdo rekel, da bo Nemčija dala nova posojila Grkom. A potem bi jim mi razložili, da Grčija sploh noče novega denarja, ampak želi samo rešiti obstoječi dolg. Da sta pravzaprav Merklova in Schäuble tista, ki želita Grčiji posoditi še več denarja, da bi prikrila svojo laž lastnim davkoplačevalcem, zraven pa še pomagala z javnim denarjem poplačati dolgove zasebnim družbam in jih tako rešila težav, ki so si jih same nakopale.
Naša usmeritev je iskanje rešitev, naša naloga je, da širimo idejo solidarnosti Evropejcev do Evropejcev, ki pošteno delajo za preživetje ali pa so zaradi finančne krize padli pod prag revščine. Zato se moramo strateško povezati. Ustaviti moramo to, kar so skupaj zakuhale obstoječe elite – ustvarjanje in izkoriščanje jeze ljudi. Ampak to moramo početi prav skozi kritiko institucij EU.
Ampak če boste še slabili že tako nemočne institucije, bodo samo še bolj same sebi namen...Tako ali tako bodo doživele popoln kolaps. Nujno jih moramo preoblikovati. In za to se zavzemamo. Lepo vas prosim, kako lahko mi ali pa Siriza oslabimo evropske institucije? Sirizin uspeh temelji prav na tem, da so javne institucije že povsem odpovedale in niso več v službi ljudi.
