Toda tožilstvo je hkrati ocenilo, da gre v omenjeni zadevi za nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih kazenski pregon imel za Blumauerja. Kot so do zdaj pokazala tudi poročila protikorupcijske komisije in računskega sodišča, je preskakovanje vrst v zdravstvu s pomočjo poznanstev pomemben del slovenske domačijske folklore.
Neresnični podatki in kodeks zaupanja
Postopkovno sporna zgodba se je odvila konec januarja 2014, ko se je od vodenja oddelka za kirurgijo srca in ožilja poslavljal dr. Borut Geršak, ki ga je s februarjem nato nadomestil dr. Tomaž Klokočovnik. Čeprav je Mishaly sredi februarja prišel v Ljubljano opravit nekaj operacij, so otroka Žitnika Strleta pod pretvezo, da gre za nujno operacijo (izkazalo se je, da ni bila urgentna) poslali v Izrael k istemu zdravniku, kar naj bi zdravstveno blagajno stalo dodatnih nekaj deset tisoč evrov.
Glavno vlogo pri preskakovanju vrste je po ugotovitvah policistov odigral Mishalyjev »učenec« Blumauer. V kazenski ovadbi so mu očitali, da je zlorabil svoj položaj, ko je 29. januarja 2014, čeprav je že izstopil iz programa srčne kirurgije v ljubljanskem kliničnem centru, narekoval sestavo dopisa za zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), v katerem je pisalo, da je istega dne urgentni kongenitalni kardiovaskularni konzilij sklenil, da je pri Žitnikovem otroku potrebna operacija v Izraelu, čeprav tega konzilija sploh ni bilo. ZZZS je čez dva dni operacijo odobril.
Kot je pokazala preiskava, je otroka na prošnjo Blumauerja pregledal dr. Blaž Kosmač, ki njegovega, s prirojeno srčno napako pogojenega stanja ni ocenil kot urgentnega in ga ni hospitaliziral. V preiskavi je povedal, da je tedaj pričakoval, da bodo o operaciji (do nje bi prišlo prej ali slej) odločali na rednem konziliju. Do konzilija ni prišlo, temveč so že naslednji dan trije zdravniki (poleg dr. Geršaka še dr. Nikola Lakič in dr. Matija Jelenc) podpisali izjavo, da je otrok ogrožen. Resničnosti vsebine niso preverjali oziroma so Blumauerju (njega sta kontaktirala Mark Žitnik Strle in njegov partner) po kodeksu zaupanja verjeli na besedo. Blumauer, ki je v preiskavi kaznivo dejanje zanikal in dejal, da je šlo kvečjemu za tehnično napako v postopku reševanja življenja in zdravja otroka, je v času operacije omenjenega otroka tudi vzel dopust v ljubljanskem kliničnem centru in v Izraelu asistiral Mishalyju pri operaciji.
Majhen pomen kaznivega dejanja
Ljubljansko tožilstvo je v začetku junija letos ocenilo, da je Blumauer s svojimi dejanji izpolnil znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, za kazenski pregon pa se kljub temu ni odločilo. Po prepričanju tožilstva je Blumauer prestopil meje svojih pravic, saj je na lastno pest mimo konzilija sestavil dopis za ZZZS z neresnično vsebino, da gre za nujno operacijo ter da je takšen sklep urgentnega kolegija, ki ga ni bilo. S tem je omogočil, da so Žitnik-Strletovi hitreje in mimo predpisanega postopka prišli do želene operacije.
»Menim, da je v konkretnem primeru podan utemeljen sum, da je Robert Blumauer storil kaznivo dejanje. Upoštevaje vse okoliščine primera pa ocenjujem, da je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon,« je v sklep o zavrženju ovadbe zapisala višja državna tožilka Nikolaja Hožič. Tako se je odločila, ker je bila nevarnost kaznivega dejanja po njenem mnenju neznatna, saj so bile razmere na oddelku neurejene, v Ljubljani ni bilo usposobljenega zdravnika, prav tako pa se tudi drugi zdravniki niso vedno držali postopkov. Za nameček je Blumauer Žitnik-Strletovim »kupil« le kakšnih štirinajst dni, saj bi do operacije prej ali slej v vsakem primeru prišlo.
K takšni odločitvi je pripomogla tudi podpora, ki jo Blumauer uživa pri delu pacientov in njihovih svojcev: »Robert Blumauer še ni bil obsojen, njegovo delo pacienti in starši zelo cenijo, kar sta tisti dodatni osebni okoliščini, ki prav tako kažeta na majhen pomen kaznivega dejanja. Glede na navedeno je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami na poklicnem področju, ki bi jih imela morebitna kaznovanost ovadenega,« je sklep o zavržbi ovadbe, ki so nam ga posredovali s tožilstva, sklenila Hožičeva.
