»Najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom v zadnjih dogodkih je bil prav neprilagojena oziroma prekoračena hitrost. Zato je po naši oceni akcija Molk za življenje koristna,« so nam sporočili iz agencije za varnost v prometu, ki vodi medresorsko skupino. Omenjeni predlog je že sprožil številne kritike. Predvsem na račun očitkov, da se za njim v resnici skrivajo inkasantski motivi.
O primernosti in neprimernosti obveščanja voznikov o navzočnosti radarskih kontrol so mnenja različna glede na perspektivo, s katere gledamo na problematiko. Policija pravi, da lahko obveščanje o lokacijah radarjev do neke mere celo pozitivno vpliva na umiritev prometa, zaradi česar mu ne nasprotujejo. Tudi strokovnjak za varnost v prometu Andrej Brglez s tega zornega kota nima težav z obveščanjem. Pravi celo, da lahko ustvari občutek navzočnosti policije, ki je tudi sicer najpomembnejša za varnost v prometu.
Brglez: Za prometno varnost je bistven občutek navzočnosti policije
»Pred kratkim sem med poslušanjem nekega komercialnega radia opazil, da so našteli veliko število radarskih kontrol. Takrat sem si rekel, da to morda niti ni tako negativno. Če je teh postaj toliko, ne more nihče reči, da policistov ni nikjer,« pojasnjuje Brglez. Ob tem pravi, da ukinjanje opozarjanja o radarskem nadzoru ne bi bistveno povečalo števila odkritih prekrškarjev.
Opozarja pa, da omenjeno obveščanje med vozniki ustvarja občutek nekakšne komune, ki kolektivno išče načine za izigravanje policije pri svojem delu. »Zdaj vemo, kaj oni počnejo in da na nas nekje preži past, zato bomo tam vozili po predpisih, povsod drugod pa ni težav in lahko vozimo, kakor hočemo,« nevarnost igre mačke z mišjo na slovenskih cestah opisuje Brglez. »Vselej se moramo voziti po predpisih,« opozarja. Kljub temu poudarja, da je za prometno varnost pomembna predvsem navzočnost policije.«
Odločitve še ni
Podobno kot Brglez tudi policija opozarja na nevarnost opozarjanja o lokacijah radarske kontrole, to pa je tudi tisto, kar najbolj moti agencijo za varnost prometa. »Želeli bi si, da če ljudje sporočajo, kje so radarji na cestah, da radijske postaje objavijo zgolj kraje in ne natančno, na katerem odseku so,« pojasnjuje direktor agencije Igor Velov. »Res je. Če po radiu sporočijo, da je zaradi 1. maja večji nadzor alkoholiziranosti na cestah, se marsikdo ne bo odločil sesti za volan, ker se bo zavedal, da je velika verjetnost, da ga bo ustavila policija. To je preventivno. Nič ni narobe, če vozniki vedo, kje in kdaj bo nadzor. Narobe pa je, če namesto 'v Ljubljani na Viču' rečemo 'na Dolgem mostu pri parkirišču'.«
Direktor agencije za varnost prometa ob tem pojasnjuje, da so se pri preučevanju predloga enega od kandidatov medresorske skupine za pomoč obrnili tudi k prometnemu psihologu in da obravnava predloga poteka v sodelovanju s policijo in drugimi. Šele ko bo končana, bodo videli, kakšna rešitev je najbolj smotrna – popolna omejitev, opustitev predloga ali pa neka vmesna rešitev.
Velov pravi, da se pri agenciji nagibajo predvsem k vmesni rešitvi, za sporočanje o nadzoru na širšem območju, ne pa na mikrolokacijah. Ko bo odločitev znana, bodo tudi ugotovili, ali bo treba temu primerno spremeniti zakon, za pomoč prositi medije ali pa pustiti stvari take, kot so.
