V Knin, ki je bil središče srbskega upora na Hrvaškem, je hrvaška vojska vstopila dan po sprožitvi operacije Nevihta in na kninski trdnjavi 5. avgusta razobesila svojo zastavo. Dokončni poraz srbskih sil v kninski krajini, zaledju Dalmacije in Liki z osvoboditvijo ozemlja v velikosti polovice Slovenije so z dopoldansko ponovitvijo dviga zastave veterani Nevihte obeležili včeraj ob navzočnosti celotnega državnega vrha. Dvodnevna prireditev, začeta z zagrebško vojaškozgodovinsko parado, pa je kljub »praznovanju zmage enotnosti«, ki jo je poudarila slavnostna govornica Kolinda Grabar Kitarović, pokazala, da prave sloge v hrvaški politiki ni. Predsednik sabora Josip Leko in premier Zoran Milanović ter predsednica Grabar-Kitarovićeva so tako drug mimo drugega polagali vence, prva zgodaj zjutraj, druga popoldne pred mitingom, ki ga je Milanović ocenil za predvolilno zborovanje opozicijske stranke HDZ. Premier namreč zbranih v Kninu ni nagovoril, uradno zato, kot je večkrat dejal, ker si ne želi na ta način nabirati političnih točk, neuradno pa je povod pojasnila zbrana množica, ki je preplavila mesto. Vročine v njem ni povzročalo samo sonce, ki je ozračje ogrelo na 39 stopinj, pač pa tudi številni nasprotniki vladajoče politike, ki so v kaotičnem odhodu politikov s kninske trdnjave izžvižgali in grobo ozmerjali premierja in ministre ter tudi nekdanjega predsednika Iva Josipovića, zato pa navdušeno pozdravljali Kitarovićevo in zagrebškega župana Milana Bandića.
Kitarovićeva odgovarjala Srbiji
Hrvaška predsednica se je v govoru odzvala na srbske obtožbe o zločinski naravi Nevihte in etničnem čiščenju. V Srbiji in Republiki srbski je bil včeraj dan žalovanja z mašami zadušnicami ter mrkom zabavnih oddaj na televizijah in prekinitvijo trobentarskega festivala v Guči. Kitarovićeva je spomnila, da je Franjo Tuđman pozval vse hrvaške državljane srbske narodnosti, ki niso sodelovali v uporu, naj ostanejo na svojih domovih, medtem ko je evakuacijo zahteval vrh samooklicane Republike srbske krajine, ki je bila vzpostavljena na zasedenem hrvaškem ozemlju. Dejala je še, da se »na Hrvaškem ne mislimo vračati v zgodovino in ne želimo kriviti srbskega naroda zaradi agresije na našo državo, a nikoli ne bomo dovolili enačenja agresorja in žrtve«.
Vrnitev v zgodovino je bila slikovito opazna na vojaški paradi dan prej v Zagrebu, ko so se mimohodu veteranov in današnjih vojakov z vso oborožitveno tehniko ter gasilcem in gorskim reševalcem pridružile skupine v opravah braniteljev pred Turki in drugimi vsiljivci tja do konca 19. stoletja, potem pa je nastala luknja. To so opazili le redki poročevalci oziroma komentatorji, med njimi Tomislav Klauški, kolumnist hrvaškega spletnega portala 24sata, ki med drugim ugotavlja da se »predsednica in premier hvalita z antifašizmom, antifašizem je del (hrvaške) ustave, slavimo začetek antifašističnega boja, pa vendar antifašistov ni bilo na slovesnem mimohodu«. Nekateri drugi so se še obregnili ob sam namen dragega zastarelega paradiranja v kriznih gospodarskih razmerah in ugotavljali, da je služilo politikom in drugim povzpetnikom, še najmanj pa tistim, ki so častno branili domovino.
