V občinah Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, v vseh obmejnih občinah v Posotelju je tako. Ko nam signal domačega operaterja »mrkne«, res obstajata dve možnosti iskanja operaterja, avtomatski, ki nas poveže z najmočnejšim (in to je vedno hrvaški HR VIP ali T-Mobile HR), ali pa ročno iskanje. Ročno iskanje traja, ker antena najprej išče vse oddajnike, potem jih ponudi in – najpogosteje – ker smo domačega iz kakršnega koli razloga izgubili, spet neustrezne. Postopek je treba večkrat ponoviti, iskati ugodno lokacijo po prostoru, pred hišo itd. Zgodi se, da hrvaškega ponudnika ne moremo preglasiti. Telekomu (mobitel), morda tudi Simobilu in drugim slovenskim operaterjem, gre šteti v dobro, da nam v primeru navezave na hrvaškega operaterja s sms-sporočilom javijo cene gostovanja. Slabo pa je, da se zveza s slovenskimi operaterji pogosto prekine kar med klicem ali pogovorom. To pomeni spet iskanje operaterja, ponovne klice (to stane) itd. Storitev slovenskih operaterjev v teh obmejnih krajih je skratka nezanesljiva in uporabnikom neprijazna. Približno enkrat na mesec imam tega dovolj in se zlasti ob reklamiranju, kaj vse slovenski operaterji zmorejo, pritožim (pokritost s signalom, zanesljivost, hitrost, denimo interneta). Odgovora (seveda) nikoli ne dobim, ne pozitivnega ne vljudno negativnega. V predvolilnem obdobju lansko leto so kandidati, vsaj v šmarski občini, obljubljali nove oddajnike in boljšo ter zanesljivo pokritost. Nič od tega. V vašem prispevku mi manjka informacija, kako je Telekom (in drugi) že konkretno ukrepal. Koliko kvalitetnejših oddajnikov in naprav za boljšo pokritost so denimo v tem letu že zgradili. Ne zanimajo me toliko načrti, kaj bo narejeno, pač pa, kaj so konkretno naredili in kaj deluje.
Pavel Kristan
