Niso ga ugrabili. Problem je, da se je koncept izolacije fasad udomačil v času, ko mi drugih tehnologij še nismo imeli in je bil ta ukrep najenostavnejši. Energetska prenova stavb namreč ni evropska ideja, v Sloveniji smo jo prvič uveljavili že okoli leta 1987. Takrat je bila na prvem mestu menjava oken. Naslednji korak je bil izolacija stavbe s stekleno ali mineralno volno, ker obe »dihata«, nista pa tako parozaporni kot stiropor. Ta stavbo zapre. V taki stavbi je, če smo zamenjali tudi okna, treba takoj uvesti tudi umetno prezračevanje.
Bi se danes prenove še lotili na ta način?Ne vedno. Danes se soočamo še z vprašanjem, kdaj poleg ovoja stavbe obnoviti tudi sistem gretja. Veliko ljudi je danes v denarnih škripcih. Družbeno najkoristneje bi bilo, če bi država za celovito obnovo stavb namenila dolgoročna brezobrestna posojila. To pomeni, da bi bili obroki za kredit praktično enaki prihrankom zaradi manjše rabe energije. S tem bi posamezne stavbe popolnoma obnovili in jih preusmerili na obnovljive vire energije ter tako rešili več muh na en mah. Veliko delavcem bi dali delo, zmanjšali bi emisije toplogrednih plinov in uvoz goriv ter prešli na domače vire. V danih razmerah in z danimi posojilnimi pogoji je po mojem najboljši ukrep vgradnja toplotne črpalke z akumulatorjem tople vode. Brez akumulatorja v nobenem primeru! To toplotno črpalko bi morali priključiti na zeleno elektriko, ki je imamo v Sloveniji z vso hidroenergijo in še nekaj sončne energije ter biomase dovolj. S tem stavbo stoodstotno oskrbujejo obnovljivi viri energije, rabo fosilnih goriv pa takoj zmanjšamo za okoli 75 odstotkov in se znebimo emisij.
To je dober cilj za državo. Pa je dober tudi za posameznika?Naložba v toplotno črpalko se po trenutnih cenah elektrike in toplotnih črpalk med vsemi ukrepi vrne najhitreje, po nekaterih izračunih že v dveh do treh letih. Je pa treba vedeti nekaj. Vsi, ki so gradili novejše stavbe in imajo talno gretje ali ventilatorske konvektorje, lahko brez vsakih težav namestijo toplotno črpalko. Tisti, ki imajo v prostorih ogrevala, ki so bila dimenzionirana na temperaturo vode 90 stopinj Celzija, pa bi v najhujšem mrazu, ko je zunaj 12 ali 15 stopinj Celzija pod ničlo, morali vključiti dodatno gretje, kot je peč na biomaso ali električni grelnik. Tako visokih temperatur vode s standardno toplotno črpalko ne moremo doseči. Zato je potreben akumulator. V njem lahko shranimo energijo in jo sproščamo, ko pride huda ura z nizkimi temperaturami.
Zagovorniki celovite prenove poudarjajo, da je prav ta njihov pristop optimalen, saj da gredo različni ukrepi z roko v roki in tako posameznik ne zapravlja denarja po nepotrebnem, recimo za toplotno črpalko, ki po morebitni kasnejši menjavi oken in dodatni izolaciji naenkrat postane premočna.Celovita prenova je seveda idealen scenarij, toda mislim, da Slovenci nismo tako bogati, da bi delali vse naenkrat. Toplotne črpalke imajo zvezno regulacijo, se pravi lahko spreminjajo svojo moč tako kot nekateri kotli, zato ni problem, če kasneje zamenjamo okna. Cene toplotnih črpalk tudi ne padajo linearno z njihovo močjo, za 30 odstotkov šibkejša črpalka ni za 30 odstotkov cenejša. Seveda je treba pretehtati vsak primer posebej. Včasih se splača najprej zamenjati okna in vgraditi lokalno ventilacijo. Toda nakup toplotne črpalke je trenutno najcenejša rešitev za individualne stavbe in v nekaterih primerih tudi za večstanovanjske stavbe. Ob tem se v individualnih stavbah splača še izolirati klet in podstrešje, saj za kaj takega ni potreben noben poseben postopek, to lahko naredi vsak sam. Druga faza je nato menjava oken, tretja pa obnova fasade.
Pa se slednja sploh še splača, če vemo, da prvi ukrep prinaša največje prihranke, vsak naslednji pa vse manjše?Res je to zadnji ukrep, ki je za povrh še najdražji. Morda se bo v prihodnje pocenil, tehnologije napredujejo. Toda ne glede na vse se obnova fasade dolgoročno splača, vložek pa se po trenutnih izračunih povrne v 15 do 17 letih ne glede na to, po kakšnem vrstnem redu ga izvedemo.
Po opozorilih, ki jih je izrazila tudi Inženirska zbornica Slovenije, pri nas nimamo enotnih meril, po katerih bi presojali smiselnost energetske prenove posamezne stavbe. Iz tega sledi očitek, da Eko sklad subvencije deli pavšalno. Ne glede na konkretno stanje stavbe od vseh občanov zahteva, da na fasado prilepijo 18 centimetrov izolacije, hkrati pa subvencijo dobijo vsi, ki to storijo, pa naj s tem ustvarijo velike ali nikakršne prihranke energije.Ta problem se začne pri energetskih izkaznicah, ki jih nismo uvedli na najpametnejši način. Zdaj te izkaznice delamo po nekem pravilniku, ki je sicer v redu, ampak zahteva najdražjo varianto izkaznice, tako imenovano računsko izkaznico. Najcenejša varianta bi bila merjena izkaznica, za katero bi vzeli podatek o triletni porabi energije in ga delili s površino stavbe ter tako dobili dejansko porabo. Kajti mi moramo zmanjšati porabo, nas ne zanimajo detajli.
Ali obstoječa izkaznica informacije o dejanski porabi ne daje?Zgolj indirektno. Izdelana je na podlagi podatkov o tehničnih lastnostih stavbe in vgrajenih sistemov, zato prikazuje porabo energije v idealnih pogojih. Kaže torej, koliko bi posameznik moral porabiti, če bi bilo vse tako, kot je bilo predvideno. To pa ni realna poraba energije. Nekateri so šli delat računske izkaznice in jih primerjat s stvarno porabo. Razlike so bile tudi 50-odstotne. Zdaj imamo neko betežno izkaznico, za katero je brez dvoma odgovoren Gradbeni inštitut ZRMK, kjer so koncept zasnovali. Ob tem je zanimivo, da predpis za javne objekte dovoljuje merjeno izkaznico, za zasebnike pa mora biti računska.
Inštitut ZRMK si je brez dvoma priskrbel dober posel, saj je prav njega pristojno ministrstvo za energetiko pooblastilo za izobraževanje prihodnjih izdelovalcev izkaznic. Za zajetno plačilo po 700 evrov na izkazničarja seveda.Žal. Za to res ni bilo nobene potrebe. Zdaj so sicer izvajanje izobraževanj dovolili še zbornici za arhitekturo.
Z nekajletnim zamikom. Če se vrneva k prenovam...… naš namen je zmanjšati rabo energije, za to pa moramo najprej vedeti, koliko je porabimo in kje. To informacijo nam pove merjena izkaznica, zato bi najprej popravil predpis o energetskih izkaznicah. Delati bi jih morali po realni porabi energentov.
Do takrat pa bi bilo najbolje, da posameznik, ki se želi lotiti prenove, sam vzame v roke položnice in izračuna svojo energetsko porabo?Tako je. Brezplačni energetski svetovalec mu lahko nato pove, kaj dobljena številka pomeni, torej v kateri energetski razred – C, D ali F – sodi njegova hiša. Glede na to mu lahko priporoči najbolj smiselne ukrepe.
Torej ne priporočate neke poglobljene študije o stanju stavbe in prihrankih, ki bi jih prinesli posamezni ukrepi?Ti izračuni pridejo na vrsto, ko se posameznik odloči za zmanjšanje stroškov za goriva. Energetski svetovalec mu lahko okvirno pove, koliko stane kvadratni meter izolacije za fasado, koliko so nova okna, koliko toplotna črpalka... Te stvari so znane. Posameznik pa mora ugotoviti, koliko denarja ima na voljo, potem pa pride na vrsto študija. Nikoli ne bi najprej naredil študije optimalne prenove, potem pa ugotovil, da nimam denarja, in ne bi naredil nič.
Kako pa posameznik prepozna dobro podjetje za izvedbo prenove?Podjetje vpraša, kje vse so v zadnjem letu delali, potem pa gre do teh ljudi in jih vpraša, kako je podjetje delalo.
