Nič. Tolikšno je število licenciranih strokovnjakov za pregledovanje klimatskih sistemov v Sloveniji. Preglede sistemov z izhodno močjo nad 12 kilovatov, ki so praviloma nameščeni v poslovnih in drugih večjih stavbah (klimatske naprave v stanovanjih imajo manjšo moč), zahteva evropska zakonodaja, Slovenija pa je leta 2007 v energetski zakon zapisala, da jih lahko opravljajo zgolj strokovnjaki, ki opravijo posebno usposabljanje in tako pridobijo licenco. »Drugače licence ne bi mogli zahtevati za izdelovalce energetskih izkaznic, na ministrstvu pa se očitno niso želeli odpovedati usposabljanju za energetske izkazničarje,« je slišati med strokovnjaki za strojništvo.
Toda v nasprotju z energetskimi izkaznicami pregledovanje klimatskih sistemov ni tako donosen posel. »Celotni fond klimatskih sistemov v Sloveniji je bistveno manjši od števila energetskih izkaznic, ki jih bo treba izdati vsako leto,« pritrjuje profesor z ljubljanske fakultete za strojništvo dr. Vincenc Butala. Hkrati so redni klimatski pregledi obvezni »zgolj« na vsakih pet let.
Vsa predvidena usposabljanja propadla
Licenciranih energetskih izkazničarjev je v državi tako že 330, medtem ko za licenco pregledovalca klimatskih sistemov zanimanja ni. Usposabljanje in izpit stane celo več kot za pridobitev licence izkazničarja. Gradbeni inštitut ZRMK, ki je do letošnjega leta edini izvajal usposabljanja izkazničarjev (ob vprašanjih, zakaj je le en monopolni ponudnik usposabljanj, je ministrstvo za infrastrukturo letos to pooblastilo podelilo tudi Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije), za izobraževalni del zaračuna 488 evrov, za pristop k izpitu pa še 244 evrov (vse z DDV). Strojna fakulteta za usposabljanje prihodnjih licenciranih pregledovalcev klimatskih sistemov zahteva 695,40 evra, za pristop k izpitu pa 390,40 evra.
Ker so zaradi premajhnega zanimanja vsa predvidena usposabljanja doslej propadla, je strojna fakulteta v začetku junija izvedla skrajšano usposabljanje. »Vsebina je bila približno enaka, gradivo enako obsežno, zgolj čas usposabljanja je bil krajši,« pojasnjuje dr. Butala in upa, da bomo konec meseca, ko bodo znani še rezultati izpita, le dobili prve licencirane pregledovalce klimatskih naprav. Da se »usposabljanje že izvaja in je že tudi bilo uspešno izvedeno«, odgovarjajo tudi s pristojnega ministrstva.
Zakaj licence?
Prve preglede bi morali sicer licencirani strokovnjaki po pravilniku o rednih pregledih začeti opravljati že leta 2009. Ker te preglede predpisuje evropska zakonodaja, smo ministrstvo za infrastrukturo vprašali, ali ima Slovenija že kakšne težave zaradi neizpolnjevanja evropskih zahtev. »Evropska komisija pozna stanje v Sloveniji, ker spremlja prenos direktive EPBD po posameznih članicah,« je vse, kar smo uspeli izvedeti.
Podobno kot pri licenciranju strokovnjakov za izdelovanje energetskih izkaznic se tudi pri pregledovanju klimatskih sistemov postavlja vprašanje, zakaj je pridobitev posebne licence sploh potrebna. Dr. Butala pravi, da je pregledovanje klimatskih sistemov zahtevnejše od izdelave energetske izkaznice. Na vprašanje, ali tega znanja strokovnjaki za klimatske sisteme nimajo že zdaj, pa odgovarja: »Licenco zahteva energetski zakon, zato tega ne morem komentirati. Vprašati morate zakonodajalca.« A Slovenija, tako kot v mnogo primerih, tudi tu le sledi evropskim navodilom.
Zato bo zanimivo spremljati, kako bo ministrstvo za infrastrukturo (še letos) uredilo tudi preglede ogrevalnih sistemov. Z licencami? »Ker gre v tem primeru za dopolnitev že obstoječih aktivnosti s področja energetske učinkovitosti, bo ta ukrep predvidoma predstavljal manjši obseg, kot je pregled klimatskih naprav,« je vse, kar nam je uspelo izvedeti.