Lani so policisti prejeli 199 klicev zaradi vožnje v napačno smer na slovenskih avtocestah, odkrili pa so le 23 kršiteljev. Po besedah Vesne Marinko iz Javne agencije za varnost prometa je večina med njimi starejših od 65 let, ki se pogosto zmedejo in zapeljejo v nasprotno smer. Med kršitelji pa najdemo tudi voznike pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi ter mlade, ki to počnejo iz objestnosti ali zaradi stave. Kot dodaja Marinkova, Dars pripravlja natančno študijo, na podlagi katere bi lahko uvedli primerne ukrepe za ciljne skupine udeležencev, ki najpogosteje zapeljejo v napačno smer.
Samo v juliju pet mrtvih
A avtoceste, vsaj glede na statistiko prometnih nesreč, niso najbolj kritične. Kot pravi Željko Zrilić, vodja oddelka za cestni promet na Policijski upravi Novo mesto, se največ nesreč zgodi na regionalnih cestah ter v naseljih. Do konca junija je na cestah na območju novomeške uprave umrla ena oseba. In ko je že kazalo, da gre statistično za eno »boljših« let, kar zadeva cestnoprometno varnost, je prišel črni julij.
Samo v tem mesecu so dolenjske in belokranjske ceste terjale pet življenj, od tega štiri zaradi neprilagojene hitrosti. Na cestah po vsej Sloveniji je letos življenje izgubilo 70 ljudi, kar je 14 več kot v enakem lanskem obdobju. Samo v juliju jih je na slovenskih cestah umrlo 27. Po besedah Marinkove glede na te statistične podatke najbolj izstopata jugovzhodna in savinjska regija. »V najbolj problematičnih regijah smo že aktivirali vse pristojne službe, ki so kakor koli povezane s prometno varnostjo, da skupaj z nami pripravijo ukrepe, od nadzornih, preventivnih do infrastrukturnih, za povečanje varnosti v cestnem prometu.«
Preventivne aktivnosti namenjene zlasti kolesarjem
Najpogostejši vzrok za nesreče so še vedno neprilagojena hitrost, napačna smer oziroma stran vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti, najpogostejši sekundarni dejavnik pa je alkohol, čeprav po Zrilićevih besedah število alkoholiziranih povzročiteljev v zadnjih letih vendarle upada.
Najpogostejše žrtve prometnih nesreč so šibkejši udeleženci, to so kolesarji, motoristi, pešci. V zadnjih treh letih ti udeleženci predstavljajo kar 65 odstotkov vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč, ki so se zgodile na območju novomeške uprave. Zato so še posebej v poletnem obdobju preventivne in represivne aktivnosti policije namenjene zlasti motoristom, kolesarjem ter pešcem.
Kontrole prometa in poostrene nadzore tako policisti izvajajo zlasti na tistih odsekih, kjer je v preteklosti pogosteje prihajalo do nesreč, kjer ugotavljajo povečano število kršiteljev, ter na odsekih, na katere jih prek aplikacije predlagaj prometno kontrolo opozorijo občani. »Na območju naše uprave ni nekih črnih točk,« pravi. Statistično gledano sicer letošnje leto po številu umrlih ne izstopa v primerjavi s preteklimi leti. A kot pravi Zrilić: »Naše skupno vodilo je vizija nič, torej brez mrtvih na cestah.«
