Čeprav gensko spremenjene kulturne rastline še niso zarasle celotnega planeta, se njihova semena nezadržno širijo in če gre verjeti številkam, s katerimi operirajo nasprotniki tovrstnega poseganja v rastlinske ali živalske celice, naj bi bilo na planetu že skoraj 70 odstotkov vse hrane tako ali drugače kontaminirane z gensko spremenjenimi organizmi (GSO). Razlog za preplah in reklamo za ozaveščanje potrošnikov, naj ne kupujejo tovrstnih izdelkov, in seveda proteste proti korporativnemu vmešavanju v naravno razmnoževanje, brez genskega inženiringa?!
Hollywood proti gensko spremenjeni hrani
V Evropi, razen protestov proti semenskemu gigantu Monsantu, nekakšni matici svetovne proizvodnje spremenjenih organizmov, še ni niti kakšne posebne kampanje pod pokroviteljstvom kakšnega še posebej znanega Evropejca ali Evropejke, da bi bilo treba sprejeti zakon o označevanju izdelkov, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme. So pa na tem področju dosti bolj aktivni v ZDA in Kanadi, kjer je gensko spremenjene flore veliko več kot v Evropi. V Kaliforniji je za povrh vsega padel še predlog zakona, po katerem bi morala biti vsa hrana, ki vsebuje GSO, označena. Willie Nelson, Neil Young, Michael J. Fox, Daryl Hannah, Danny De Vito, Chevy Chase, Elijah Wood, Alicia Silverstone, Roseanne Barr, Barbra Streisand, Bianca Jagger, Jennifer Garner, Ben Affleck in Gisele Bündchen so tisti, ki so s kampanjo proti gensko spremenjenim organizmom nasledili zvezdniške protestnike iz bližnje in daljne preteklosti. Stinga, ki se je boril proti izginjanju amazonskih gozdov, Bona, ki še občasno rešuje svet s šampanjci na forumih G8, ali Leonarda Di Capria, ki je zaskrbljen zaradi globalnega segrevanja.
Pepsi in Starbucks proti Neilu Youngu
Med naštetimi je Neil Young ubral še samostojno pot za protest. Ne zanima ga le označevanje hrane, ampak zahteva, da mora Monsanto svoja modificirana semena spraviti iz obtoka. A v tem primeru je ostal zelo osamljen. Pepsiju, Starbucksu in drugim korporacijam, ki so odvisne od cenovno ugodnejših gensko spremenjenih surovin, je z njihovimi marketinškimi milijoni iz protestniške kampanje proti Monsantu uspelo umakniti večino hollywoodskih imen. Zato je Neil Young junija izdal novi album The Monsanto Years in ga v celoti posvetil korporaciji, ki z gensko spremenjenim rastlinjem mastno služi in zasužnjuje ter spreminja svet. V sodelovanju s sinovoma country očaka Willieja Nelsona, Lucasom in Micahom, je nastala plošča, ki je sploh prvi tovrstni primerek boja proti gensko spremenjeni hrani.
Obubožani kmetje proti delavcem v multinacionalki
Neil Young se s proizvajalci hrane dobro razume, saj skupaj z Williejem Nelsonom že trideset let organizirata dobrodelni projekt Farm Aid, ki podpira družine propadajočih kmetov pod bremenom hipotek. In če je Young s svojim pozivom v stilu »pustite kmetom, naj gojijo, kar hočejo« razveselil nasprotnike gensko spremenjenih semen in rastlin, je rahlo razočaral vse tiste, ki jih zaposluje Monsanto (menda jih je po vsem svetu kar 22.000), saj so v uradnem sporočilu javnosti ob izidu plošče iz te korporacije sporočili, da je med delavci v Monsantu tudi veliko takšnih, ki so ali še poslušajo njegovo glasbo, in da so kar malce žalostni, ker je Neil Young zaveden z antipropagando. Besedila na Youngovi novi plošči naj ne bi temeljila na resničnih dejstvih, saj so (delavci) pri Monsantu prepričani, da je to, kar počnejo, dobro za agrikulturo in človeštvo. Zanimivo, Youngov album se v Evropi in Avstraliji prodaja bolje kot v ZDA. Angleški Guardian ga je ocenil z najvišjo oceno pet, ameriški Rolling Stone pa zgolj s tri.
