Kitajsko gospodarstvo je v drugem četrtletju zraslo za sedem odstotkov. Čeprav ne diha na škrge, je rast najnižja od leta 2009, pri čemer bi utegnila biti tudi ta številka napihnjena, saj se že nekaj časa pojavljajo dvomi o uradnih statistikah Pekinga – na to naj bi po navedbah Wikileaksa pred leti namigoval celo kitajski premier Li Keqiang. V kombinaciji s prezadolženostjo nekaterih sektorjev, predvsem finančnega, šepanjem zunanje trgovine, pokašljevanja industrijske proizvodnje in izpete ekonomske politike vlagatelje že nekaj tednov grabi panika.
Včeraj je odjeknil najglasnejši pok borznega balona v seriji, ki traja od sredine junija. Šanghajski borzni indeks je od vrhunca 12. junija izgubil že skoraj 28 odstotkov vrednosti. Samo včeraj je strmoglavil za 8,5 odstotka – globlji padec je doživel zgolj enkrat doslej, in sicer 27. februarja 2007, ko je zgrmel za 8,8 odstotka. Več kot 1700 delnic, dobra polovica, v šanghajskem indeksu je včeraj izgubilo deset odstotkov vrednosti. Pravila kitajskega finančnega trga sicer določajo, da se delnice v primeru 10-odstotne rasti ali padca prenehajo gibati prosto. Prav to pravilo je včeraj preprečilo bistveno večjo katastrofo, med vsemi delnicami jih je namreč pridobilo vrednost le 78.
Dogodki ušli nadzoru Pekinga
Ponedeljkova razprodaja je presenetila mnoge vlagatelje in analitike ter sprožila špekulacije, da se Kitajska pripravlja na nove reševalne ukrepe. Peking je v poskusu zajezitve kolapsa borznega trga, iz katerega je umik prezadolženih vlagateljev izbrisal več kot 2700 milijard evrov premoženja, prepovedal prodajo na kratko, velikim delničarjem pa kar prodajo vseh delnic. Na stotine podjetjem je omogočil prekinitev trgovanja z njihovimi delnicami na borzi. V določenem trenutku je bilo takšnih več kot 1400, danes jih je še okoli 500. Borznoposredniškim hišam Peking medtem posoja denar za kupovanje delnic. Podpora finančnim trgom naj bi presegla 700 milijard evrov. Med ukrepi so kitajske oblasti napovedale program stimulacij določenih panog in nove infrastrukturne projekte.
Sprva se je zdelo, da ukrepi delujejo. Od njihove uvedbe 8. julija do preteklega petka je šanghajski indeks pridobil približno 16 odstotkov vrednosti. A včerajšnji dan je dokazal, kako zelo omejen učinek so imeli dosedanji ukrepi. Denar še naprej odteka iz šanghajske in hongkonške borze. V 13 od zadnjih 16 trgovalnih dni so vlagatelji prodali več delnic, kot so jih kupili. Neto odliv denarja iz borze je v preteklih tednih tako dosegel novih 40 milijard juanov (okoli 5,8 milijarde evrov). V prihodnjih dneh bi se lahko številka še precej zvišala. Zhu Zhenxin iz družbe Minsheng Securities je za časnik Financial Times dejal, da se vlagatelji obnašajo kot ptice, ki jih je preplašil zvok šibrovke: »Vlagatelje je zajela panika, nimajo več samozavesti.«
Nelagodje po svetu
Preplah se je s Kitajskega preselil tudi na druge trge. Po zaključku trgovanja v Evropi so bili vsi večji indeksi v rdečem. Nemški Dax je izgubil 2,28 odstotka vrednosti, francoski Cac 40 2,38 odstotka, italijanski Mib 2,58 odstotka, negativno pa je v trgovalni dan vstopil tudi ameriški indeks S & P 500.
Pok borznega balona je po oceni analitikov eno glavnih makroekonomskih tveganj za svetovno gospodarstvo. Tudi zato, ker so ga vlagatelji napihnili z intenzivnim zadolževanjem. Še junija so kitajske finančne institucije na medbančnem trgu najele 5970 milijard evrov posojil, še enkrat toliko kot januarja letos. Večina tega denarja se je zlila v tedaj še rastoči delniški trg, katerega vrednost je v 12 mesecih, do sredine junija, zrasla za 140 odstotkov. Nadaljnji strmi padci delnic bi lahko sprožili torej celo vrsto bankrotov ter močno udarili po domači in zasebni potrošnji Kitajcev, na katero se naslanja vse več svetovnih trgovinskih partnerjev.
Šibkejše gospodarske številke Kitajske imajo že negativne posledice na napovedi poslovnih rezultatov številnih ameriških podjetij. Največjih 500 (Fortune 500) ustvari na tujem kar 40 odstotkov prihodkov. Kitajska, sicer drugo največje gospodarstvo na svetu, je medtem prehitela Kanado na prvem mestu med ameriškimi trgovinskimi partnericami. Za Evropo je Kitajska druga najpomembnejša trgovinska partnerica (za ZDA). Blagovna menjava je lani presegla 467 milijard evrov, kar predstavlja 14 odstotkov celotne zunanje trgovine EU.
