Po grebenu se med drevjem, grmičevjem in klopcami vije zgledno urejena sprehajalna steza. Obiskovalce pričaka tudi urejeno igrišče za otroke in ob vznožju plaža, ki v teh dneh nikakor ne sameva. Griček imajo ljudje radi, pa čeprav se v njegovi notranjosti skriva 18.000 ton strupenega industrijskega blata, zgrožen razkriva Franci Malečkar iz mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green.
Nikjer niti ene opozorilne table
V turistični marini Sv. Rok pri italijanskih Miljah, manj kot dva kilometra zračne linije oddaljeni od slovenske meje, so Italijani dolga desetletja odlagali raznovrstne, tudi nevarne odpadke. Nelegalnega odlagališča so se nato enostavno znebili tako, da so iz njega naredili idiličen griček, opozarjajo v Alpe Adria Green. Nikjer na njem ni opaziti niti ene table, ki bi opozarjala na morebitno nevarnost območja za zdravje. A dioksini, ogljikovodiki, industrijsko blato in kemijski toksini se še vedno širijo in onesnažujejo ekosistem ter ogrožajo zdravje ljudi, poudarjajo naši sogovorniki. V kakšnih razsežnostih, ni znano, saj italijanske oblasti izvedbo raziskav zavračajo.
Okoljevarstveniki so prepričani, da morski tokovi nevarne snovi prinašajo tudi v slovenski del Tržaškega zaliva. »To bi lahko slabo vplivalo na organizme – v neposredni bližini je na primer gojišče školjk v Jernejevem zalivu – in na turizem, če bi se med obiskovalci razvedelo, na kakšni ekološki bombi dopustujejo. Na naši strani sta takoj za mejo letovišči v Jernejevem zalivu in otroško zdravilišče na Debelem rtiču,« so jasni v Alpe Adria Green.
Na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor mirijo: »Najbližje merilno mesto državnega monitoringa na tem območju je točka DB2, ki je locirana severno od Debelega rtiča, blizu državne meje med Slovenijo in Italijo. Na tej točki ne opažamo povišanih koncentracij onesnaževal v vodi in sedimentu, iz katerih bi lahko sklepali na onesnaženje v marini Sv. Rok pri Miljah,« so sporočili. In ker na ministrstvu že dolga leta vedo, da je tamkajšnji sediment onesnažen, je Slovenija sosednji državi predlagala, naj vse nadaljnje aktivnosti izvaja za izboljšanje stanja, ne za njegovo poslabšanje.
Italija že plačuje kazen
A v Alpe Adria Green opozarjajo, da Italija doslej za sanacijo območja ni storila nič. »Smetišče v turistični marini San Rocco (Sv. Rok, op. p.) v Miljah, ki so ga prekrili z umetno zgrajenim gričkom, je eden od primerov, kako italijanska okoljska politika 'ustvarjalno' spreminja smetišča – in to z dekretom! – v 'zdravo' okolje.«
Kajti takšnih nezakonitih odlagališč je po Italiji še veliko. Leta 2002 je njihov nacionalni urad za gozdarstvo (Corpo forestale dello Stato CFS) zgolj v 15 italijanskih regijah izmed 20 našel skoraj pet tisoč nelegalnih odlagališč. Med njimi jih je več kot 700 vsebovalo tudi nevarne odpadke. Evropska komisija je prav na podlagi teh podatkov zaradi kršenja evropske zakonodaje o odpadkih Italijo tožila pred sodiščem EU in tožbo leta 2007 tudi dobila. Sodišče je od Italije zahtevalo sanacijo vseh nezakonitih odlagališč.
Sedem let po sodbi, konec leta 2014, jih Italijani okoli 200 še vedno niso spravili v red, čeprav jih je kar štirinajst od njih vsebovalo nevarne odpadke. V drugem postopku pred sodiščem EU je zato komisija za Italijo dosegla astronomske kazni. Sodišče EU je decembra lani državi zaradi nespoštovanja evropske zakonodaje naložilo enkratno kazen v višini 40 milijonov evrov, zaradi prepočasne sanacije odlagališč pa zahtevalo še dodatno plačilo v začetni višini 42,8 milijona evrov. To vsoto mora Italija komisiji plačati vsakega pol leta, pri čemer sme za vsako na novo sanirano odlagališče z nevarnimi odpadki kazen zmanjšati za 400.000 evrov, za sanacijo vsakega »navadnega« odlagališča pa dobi odpustek v višini 200 tisočakov. Ob tem je sodišče tudi izrecno zapisalo, da zgolj zaprtje nelegalnega odlagališča oziroma njegovo prekritje s prstjo in gruščem ne predstavlja ustrezne sanacije. Na več informacij evropske komisije o trenutnem stanju, tudi o odlagališču v marini Sv. Rok, še čakamo.
