V obstreljevanju prek turško-sirske meje je bil ustreljen en turški vojak, pred tem pa so včeraj v zgodnjih jutranjih urah turška letala uničila več položajev borcev Islamske države (IS) v Siriji. Glavna prioriteta Ankare je bila doslej spodkopavanje režima Bašarja Al Asada in je, čeprav članica široke koalicije zahodnih in arabskih držav proti samooklicanemu kalifatu Abu Bakra Al Bagdadija, ostajala v obračunavanju z IS nevtralna. Ponedeljkov teroristični napad na mlade levičarske aktiviste, ko je bilo v Surucu ubitih 32 ljudi, jo je kruto opozoril, da se je džihadska nevarnost prelila čez mejo ter da islamski skrajneži pomenijo resno grožnjo tudi na turških tleh. Napadalec na skupino turških študentov, ki so v Surucu pripravljali projekte obnove Kobaneja v sosednji Siriji, je bil namreč po navedbah turških oblasti 20-letni Şeyh Abdurrahman Alagöz, domnevno pripadnik turške teroristične skupine Dokumacilar, povezane z Islamsko državo v spopadih s Kurdi v Siriji.
Iz Incirlika tudi v bojne naloge
Po navedbah turške televizije letala F16 pri raketiranju mejnega sirskega naselja Havar niso vstopila v sirski zračni prostor, uničila pa naj bi dva poveljniška položaja tamkajšnjih pripadnikov IS. Po navedbah turškega premierja Ahmeta Davutogluja ni šlo zgolj za enkratno povračilno akcijo zaradi bombnega napada v Surucu, ampak »proces«. »Napad ni omejen na en dan ali eno regijo. Na vsak gib, ki bi ogrozil Turčijo, bomo odgovorili z najmočnejšo možno silo,« je dejal in dodal, da so pripravljeni poslati čez mejo s Sirijo tudi vojaške enote. Očitno spremembo v dosedanji turški politiki pri obračunavanju z Islamsko državo je potrdila tudi novica, da je predsednik države Recep Tayyip Erdogan po dolgotrajnem obotavljanju dovolil, da ZDA uporabijo za zračne napade proti Islamski državi svoje letalsko oporišče Incirlik pri Adani, oddaljeni od meje s Sirijo le dobrih sto kilometrov. O tem sta se v sredo dogovorila z Barackom Obamo, ki je Turčiji večkrat očital, da kot članica koalicije proti IS ne naredi dovolj. V kolikšni meri bodo ZDA izvajale bojne operacije proti IS, ni znano, Erdogan je namreč navedel le, da bodo potekale v »določenem okviru«, ki pa bo vsekakor širši od dosedanjega, ki je bil omejen na humanitarna posredovanja. Omenjeno ameriško letalsko oporišče je odigralo pomembno vlogo v njihovih vojaških operacijah med prvo zalivsko vojno in v Afganistanu, bilo pa je tudi prva postaja tisočem ameriških vojakov pri vračanju domov po invaziji na Irak leta 2003. Po navedbah Wikileaksa sta bila Ankara in Washington tudi dogovorjena, da oporišče uporabljajo za brezpilotna letala v lovu na teroristične osumljence v regiji. Glede na to, da je prestolnica samooklicane Islamske države Raka od Incirlika oddaljena dobrih 300 kilometrov, bodo lahko ZDA uporabile v zračnih napadih precej širši nabor letal kot doslej in verjetno tudi helikopterje.
