Kaže, da se je zgodba okoli lastništva Agroindove vipavske vinske kleti, ki v svojih nedrjih lahko shrani od 14 do 15 milijonov litrov vina, končno razpletla. Novi lastnik bo postal ukrajinski kupec, ki bo za Agroind odštel 1,9 milijona evrov.
Gre za živilsko družbo, ki je od slabe banke odkupila pakete terjatev do Agroinda Vipava 1894. Takoj po prvem nakupu pred dvema mesecema so zamenjali tudi vodstvo družbe. Namesto Borisa Ježa, ki so ga leta 2012 postavili kot rešitelja domnevno zavoženega Agroinda (takrat je zamenjal Joška Ambrožiča), je predsednik uprave sedaj postal Boris Bajc, ki je obenem direktor Kmetijske zadruge Vipava. Ta je 94-odstotni, večinski lastnik kleti, šest odstotkov lastništva Agroinda Vipava 1894 odpade na Kmetijsko zadrugo Sežana, Vipo holding v likvidaciji in fizične osebe.
Pogodbe za odkup grozdja
Ukrajinci naj bi od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) zadnje deleže odkupili do skupščine Agroinda, ki je sklicana za 25. avgust. Takrat naj bi postali tudi večinski lastniki vipavske kleti. »Bodoči lastnik bo odkupil terjatve, obveznosti in zaloge. Z njim smo podpisali tudi dogovor o petletnem odkupu grozdja. Trenutno že tudi podpisujemo pogodbe za odkup grozdja s člani zadruge in kooperanti. Zanimanje je veliko. Podpisali smo 350 pogodb, kar je več kot lani. V kleti naj bi prevzeli okoli 300 vagonov grozdja. Obeta se dobra letina, kljub vročini v zadnjih dneh,« je povedal Boris Bajc in poudaril, da novi kupec prihaja z dolgoročnim in strateškim interesom in da ne bi vložil denarja zgolj v polnilnico brez odkupa vipavskega grozdja.
Kupec Agroinda bo z vinsko kletjo dobil tudi zaloge vina, žganja in nove serije dragocenega vinjaka pilon. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v sodih in steklenicah vipavske kleti od 1,5 do 2 milijona litrov zalog vina in približno 30.000 litrov vinjaka. Prav tako pa tudi manjša količina starega vinjaka pilon, ki ga prodajajo po 300 evrov za sedemdecilitrsko steklenico.
Mlekarna premalo za poplačilo dolgov
Domnevni rešitelj je po dosedanjih podatkih stanje v družbi le še poslabšal. Oditi je moral tako hitro, kot je prišel. Trenutno je nedosegljiv, ker je na dopustu. Neuradno naj bi imel Agroind veliko dolgov. Pri poplačilu teh so v Agroindu računali na pomoč strateškega partnerja, katerega vstop so napovedovali že januarja letos. »Pri nas se je oglasilo več partnerjev, ki so bili zainteresirani za dokapitalizacijo in odkup terjatev od slabe banke. Zagotovili smo jim informacije, pri čemer moram poudariti, da ne prodajamo niti terjatev niti lastniških deležev. Prve so v domeni slabe banke, druge lastnikov,« je pred dvema mesecema povedal Jež. Nanj letijo dodatni očitki, ker obveznosti Agroinda ni poravnal, čeprav mu je uspelo prodati mlekarno. A kot odgovarja, je s kupnino poplačal vse upnike, dobršen del zaostalih plačil do dobaviteljev in dolg za grozdje, ki ga je Agroind imel do 450 kooperantov.
Lanska izguba 1,1 milijona evrov
Avgustovska skupščina naj bi razrešila vrsto dilem. V sklepih med drugim predlagajo podelitev razrešnice stari upravi in nadzornemu svetu ter povečanje osnovnega kapitala družbe. Sicer pa prihodki od prodaje Agroinda že več let zapored padajo. V minulem letu so se znižali za dobro četrtino in so znašali 3,6 milijona evrov. Za predstavo: leta 2002 je družba dosegla več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Izguba je lani znašala 1,1 milijona evrov (podatki so nerevidirani), kar je bilo 27 odstotkov manj kot lani. Tolikšna izguba je bila glavni vzrok za občutno zvišanje negativnega kapitala, ki je konec lanskega leta znašal 1,17 milijona evrov. Na DUTB sta Nova KBM in Abanka Vipa pred časom prenesli za 5,2 milijona evrov slabih posojil.
