Promet na obalni cesti med Koprom in Izolo je bistveno upadel. Če se je prej vsak dan v obe smeri vozilo 30.000 vozil, se je ta številka po odprtju predora znižala na 9000, julijske meritve pa naj bi pokazale še bistveno zmanjšanje prometa. Lažje so zadihali tudi na Markovcu, kjer se na dan namesto 9600 zapelje 7200 vozil. Drastične spremembe prometnih tokov med Izolo in Koprom morda še najbolje opiše predsednik krajevne skupnosti Pod gradom Zvonko Komel, ki je povedal, da se je sprehodil ob obalni cesti in po petnajstih letih ponovno »slišal ptičke, ki so peli na pečini«.
Bojijo se delnega zaprtja obalne ceste
Komel nam je še povedal, da razmer na Markovcu še niso bistveno poslabšali turisti, ki bi se brez vinjet izogibali predoru, boji pa se, kaj bi bilo, če bi obalno cesto za promet delno ali popolnoma zaprli, kot napovedujeta občini Koper in Izola. Ti dve sta predstavili projekt začasne preureditve obalne ceste v enosmerno, pri čemer bi promet do 12. ure potekal v smeri Kopra, popoldne pa nazaj v smeri Izole in Pirana. »Če se cesta preuredi v enosmerno ali zapre, bo promet od Izole proti Kopru potekal skozi naše naselje,« je ob tem prepričan Komel, ki je opozoril, da prebivalci Markovca kolon avtomobilov skozi njihovo naselje ne bodo zgolj nemo opazovali.
Na Markovcu se popolne zapore obalne ceste bojijo tudi zato, ker bi njihovo naselje ob morebitnem zaprtju predora pomenilo edino prometno alternativo za hitro cesto, kar bi v naselju povzročilo prometni kolaps. Izolski podžupan Gregor Perič je ob tem miril, da je bila cesta za Markovec edina alternativa že v času, ko predora še ni bilo, in hkrati opomnil, da je predor opremljen tako, da lahko začasno dvosmerni promet poteka zgolj po eni cevi. Kar zadeva vsakdanji promet, je Perič povedal, da tudi če bi se vsi vozniki z obalne ceste preusmerili na Markovec, še zmeraj ne bi presegli količine prometa, ki so ga skozi Markovec beležili pred odprtjem predora.
Obvoznica brez vinjet rešila Izolo
Odprtje predora na drugi strani za Izolo ni prineslo večjih pretresov. »Na srečo lokalne ceste niso pretirano obremenjene, kot smo se bali, verjetno tudi zato, ker nam je država prisluhnila in je izolska obvoznica ostala brez vinjete,« je povedala Kristina Zelič, svetovalka izolskega župana Igorja Kolenca. Mesto se je z dogovorom z ministrstvom uspešno ubranilo voznikov, ki se skušajo od Pirana proti Kopru prebiti brez vinjete.
Gost promet, poleti dodobra okrepljen s turisti, se tako zatakne šele na Belvederju, kjer se konča hitra cesta in se vozniki zgnetejo v majhnem krožišču. A so Izolani tega že vajeni, saj problem poznajo že vrsto let in ni posledica odprtja predora Markovec. Ob tem se Zeličevi zdi, da v Izoli morda opažajo zgolj več Slovencev z vinjeto, ki namesto na mejni prehod Dragonja zahajajo na Sečovlje, saj je predor močno skrajšal potovalni čas med Izolo in Koprom.
Turiste bodo vabili z dobrimi idejami
Še pred odprtjem predora so se v Izoli pojavili strahovi pred upadom obiskovalcev mesta. Tranzitni promet, ki se je prej peljal tik ob Izoli, zdaj naglo izgine po hitri cesti naprej. Turistično združenje Izola prav zaradi tega pripravlja idejne projekte, kako ljudi na poti v Istro pritegniti v mesto. Koliko turistov jim je nova cestna ureditev že pobrala, ne znajo oceniti, saj je tovrstne podatke težko izmeriti, menijo pa, da je bil upad turistov velik že ob uvedbi vinjet, ko so domači gostinci izgubili goste iz Furlanije. V Izoli so zdaj prepričani, da je za dober turistični produkt potrebno mnogo več kot zgolj mimobežna cesta.
