Z breskvijo tudi na žar

Po svetu gojijo več kot 700 vrst breskev različnih barv in oblik, nekatere med njimi so tudi povsem ploščate, pri nas pa je po breskvah še posebej znana Vipavska dolina. Tam so jih množično začeli gojiti v sredini prejšnjega stoletja, sprva kot poskus kmetijske šole, potem pa se je stvar prijela in skupaj z breskvami je rasel tudi ajdovski Fructal, ki je od tamkajšnjih kmetov sčasoma začel odkupovati domala vso letino. Enako se bo zgodilo tudi letos, ko bo šlo v sok okoli 600 ton vipavskih breskev. Čeprav žlahtna vipavska breskev uspeva v eni najbolj vinorodnih dolin, je nikakor ne smemo zamenjevati z vinogradniško breskvijo, ki je ena najstarejših sort v Evropi – pravzaprav divjak, ki ima popolnoma belo ali rdeče meso. Njihova značilnost je, da zrastejo iz koščic, njihovo ime pa izhaja pravzaprav iz dejstva, da so bila to nekoč drevesa, ki so se sama zasadila v vinogradih iz odvrženih koščic. Vinogradniške breskve so tudi precej manjše in neugledne zunanjosti, ampak odličnega okusa. Z vinogradom pa so povezane tudi zato, ker zorijo približno takrat kot grozdje, morda še pozneje, za razliko od sort, ki zorijo prav zdaj, pa gre njihovo meso prav z lahkoto od koščice. Pri slastnih, sočnih vipavskih breskvah pa je dobro paziti, da vas podjetni preprodajalci ne prinesejo okoli, saj zanje velja podobno kot za briške češnje. Prav vsak obcestni prodajalec, enako velja za tržnico, vam bo namreč vneto zatrjeval, da prodaja prave vipavske lepotice, čeprav jih je morda pripeljal z italijanske veletržnice… Kakor koli že, iz breskev, če jih ne pojemo svežih, lahko pripravimo čuda prvovrstnih dobrot v prvi vrsti sladke narave. Še starejša od domačega peciva v obliki breskvic, ki razen podobnosti z breskvami tako in tako nima nič skupnega, je svetovno znana sladica breskev melba. Posladek iz breskvinih polovic, malinove omake in vaniljevega sladoleda, ki ga lahko po vrhu posujemo še z mandljevimi lističi, je davnega leta 1892, takrat, ko se je rodil Tito, v londonskem hotelu Savoy razvil kuharski mojster Auguste Escoffier, in sicer za avstralsko operno divo, sopranistko Nellie Melba, ki je takrat nastopala v Wagnerjevi operi Lohengrin. Podobno breskovo sladico si lahko omislimo tudi sami, in to v številnih različicah. Namesto malinove omake lahko denimo uporabimo pire iz jagod, ribeza… Iz breskev lahko poleg najrazličnejših pit, zavitkov, sadnih solat, biskvitov in omlet pripravimo tudi nekaj povsem drugačnega, zelo sezonskega. Poleg breskev se je namreč začela glavna sezona paradižnika in oboje je mogoče združiti v perfektni solati. Tako breskve kot paradižnik (slednjega naj bo nekoliko več) narežemo v skledo, dodamo rezine mocarele, fete ali drugega mladega sira, nato pa vse skupaj zabelimo s hladno stisnjenim olivnim oljem, jabolčnim kisom, soljo in poprom. V vročih dneh bo prijalo tudi, če narezane breskve stresemo v skledo, posujemo z malo sladkorja in zalijemo s penino, za dve uri postavimo v hladilnik, nato pa postrežemo kot kompot. Morda bo še slastneje, če na koščke narezane breskve prelijemo z limonovim sokom in pokapamo z višnjevim likerjem maraskinom, posujemo z malo sladkorja in naribano limonovo lupinico ter listi poprove mete, nato pa posodo tesno zapremo in čez noč postavimo v hladilnik. Morda pa breskve skupaj s figami skuhamo v belem vinu s strokom vanilje in postrežemo z jagodno kremo… Malokdo ve, da so imenitna delikatesa breskve, pečene na žaru. Polovice breskev na prerezanem delu namažemo z oljem in spečemo na žaru ali v ponvi, da se zmehčajo, a ostanejo nekoliko čvrste. Prelijemo jih z omako, skuhano iz malo medu, limonovega soka in vejice timijana, ter postrežemo s smetano ali sladoledom ter praženimi mandljevimi lističi. Podoben je italijanski recept, pri katerem damo v ponev med, limonov sok, malo vode in vejico rožmarina. Ko to zavre, dodamo polovice breskev in jih med obračanjem počasi pečemo. Še vroče postrežemo s sladoledom in jagodami, borovnicami… Na kakšen hladnejši dan lahko vroče breskve pripravimo tudi tako, da jih položimo v okrogel teflonski pekač ter poškropimo z mandljevim likerjem amaretom in posujemo s sladkorjem, nato pa za nekaj minut postavimo na štedilnik, da se breskve s spodnje strani zapečejo. Vse skupaj za deset minut položimo še v karseda segreto pečico, da se breskve zmehčajo, sok pa se zgosti v sirup. Ko smo že ravno segreli pečico – polovice breskev položimo na pekač, obložen s papirjem za peko, jih posujemo z mešanico sladkorja in vanilje, nato pa postavimo v pečico in za okoli deset minut, da breskve dobijo sladko skorjico, vključimo zgornji žar. V vsako polovičko damo žlico sirarske skute, zmešane z medom, in postrežemo. Podobnih receptov je še nešteto in prav gotovo boste našli dober način, kako se znebiti sladkih breskev. Ker so dnevi vroči, je današnji recept karseda hladen, enostaven in slasten.