Kadar poletje pritisne z vso svojo močjo, je ena najhujših muk stati za vročim štedilnikom ter cmariti težke in soparne jedi. Kdor ima srečo, da poleg običajne premore odprto in senčno vrtno kuhinjo, se mu te dni smeji. Še srečnejši pa so oni, ki jim v domačem vrtu zorijo kumare. Če niti te sreče nimate, ni še nič izgubljeno, kumar so v tem času polne police na zelenjavnem oddelku vsake samopostrežne.
Murke, kot ponekod pravijo tem sorodnicam buč, kar je nastalo iz nemškega izraza Gurke (ime kumara izvira iz latinskega cucumer), izvirajo z vzhoda Indije, v kulinariki pa so cenjene že vsaj od antike. Ker je kar 97 odstotkov kumare sestavljene iz vode, sto gramov njenega mesa pa premore manj kot deset kilokalorij, je to idealna lahka poletna hrana. Zaradi svoje bazičnosti so rezine kumare med damami priljubljen obrazni obkladek, a za pravo poletno osvežitev se kumare lotimo na različne druge načine. Najenostavneje jo z zelo ostrim nožem ali rezalnikom narežemo na zelo tenke rezine, posolimo in ponudimo skupaj s paradižnikom v solati. Lahko jo olupimo in narežemo na majhne kocke ter zmešamo s kislim mlekom in sesekljanim česnom. Skupaj s paradižnikom, papriko in drobno nasekljano čebulo ter naribanim ali nadrobljenim mladim sirom jo pospremimo v šopsko solato. Slednja se imenuje po Šopluku v Bolgariji oziroma tamkajšnjem ljudstvu, imenovanem Šopi, in nima nobene povezave s šopi solate. Če dodamo še olive in origano, nastane grška solata. Precej priljubljen poletni recept s kumaro vključuje avokado, redkvice, rdečo papriko in stebelno zeleno. Našteto narežemo na kocke in prelijemo s hladnim jogurtovim prelivom z drobnjakom. Kumare lahko v solato sestavimo celo z ohlajeno kuhano govedino iz včerajšnje juhe. Govedino tenko narežemo, še tanjše kumare, enako storimo z jabolki. Vse našteto (nekateri dodajo še kisle kumarice) stresemo v skledo in zmešamo z jogurtovim prelivom z dodatkom hrena. Po polurnem počitku v hladilniku je hladen, a krepčilen obed nared. Manj običajna, a zelo okusna je kombinacija z jagodami. Kumare na tenko narežemo, nato pa rezine naložimo na krožnike izmenično z rezinami jagod. Pokapamo z balzamičnim kisom in olivnim oljem, rahlo popramo in ponudimo. Zanimive so kumare v kombinaciji z zdrobljenimi orehi ali mandlji, olivnim oljem, limonovim sokom in soljo. Slastni so tudi kanapeji oziroma rezine kumar, obložene s popečenimi krpicami sira in listki poprove mete. Čeprav tradicionalno, ni najbolje, če kumare narežemo, nasolimo in po eni uri ožamemo. Z ožeto tekočino namreč zavržemo skoraj vse vitamine in minerale, ki jih je ta čudovito osvežilni poletni plod poln do roba.
Ni veliko vrst zelenjave na svetu, ki bi bile povezane s toliko norostmi, kot to velja za kumaro. Nekaj let je minilo od največje histerije v zgodovini okoli teh slastnih in sočnih poletnih sadežev, ko se je v Nemčiji in nekaterih drugih državah precej ljudi zastrupilo z bakterijo E. coli. Sprva so za težave osumili ogromne pošiljke španskih kumar, nato se je le izkazalo, da okužba izvira iz Nemčije. Posledica te zmote je bila množično uničevanje ogromnih količin povsem zdravih plodov, kmetije so propadale, cene v trgovinah so padle skoraj do tal, ljudje pa si nekaj časa niso upali jesti niti kumar, vzgojenih na domačem vrtu. Še bolj nora je zgodba, ko je neki katoliški verski voditelj iz Nemčije resno razlagal, da ženske nikoli ne bi smele v roke vzeti kumar, bučk in banan, saj potem menda preveč mislijo na spolnost. Češ, sadje in zelenjava podolgovate oblike ženske naravnost silita k razvratnim mislim. Svojim vernikom je zato svetoval, naj možje ali očetje svojim ženam in hčeram kumare in banane pred jedjo razrežejo na koščke. Poudaril je še, da gospodinje na tržnici med nakupi ves čas nadzoruje budno božje oko. Še najbolj nora pa je bila uredba EU, po kateri bi smeli prodajati zgolj tiste kumare, ki niso preveč ukrivljene. In so si pridelovalci belili lase in svojim kumaram dopovedovali, naj bodo pridne ter naj rastejo naravnost, sicer bodo končale na kompostu.
Med norosti krajevnega (v smislu na še nekdanje širše domovine) značaja sodijo tudi ogromne pločevinke razmočenih vloženih krastavcev, gotovo iz vojaških rezerv, ki jih je skrbnim šolskim kuharicam navzlic zdrizasti teksturi nekako uspelo na rezati in z njimi uničiti osnovnošolske sendviče s posebno salamo. To je vložene kumarice marsikomu priskutilo še globoko v začetek tretjega tisočletja. Res pa je, da je vlaganje eden najboljših načinov konzerviranja kumar, in če se ga lotimo pravilno, z drobnimi, čvrstimi kumarami, bo rezultat veliko boljši kot pri vojaških rezervah. Kumare pa lahko tudi naribamo in zamrznemo ter jih zunaj sezone uporabljamo za solate s krompirjem, tople ali jogurtne omake…
