Letošnji Unicum 2015 poteka pod geslom »Keramika danes« in je sestavljen iz osrednje tekmovalne razstave, ki ni tematsko zamejena (pogoj je le medij keramika), in razstave keramičnih del študentov umetniških šol po izboru mentorjev iz gostujočih držav ter spremljevalnih prireditev po Sloveniji.
Pretekla trienala sta imela težave z razmejitvijo umetnikov, ki so nastopali na osrednji razstavi in drugih prizoriščih. Problemi so bili tudi v razmejevanju med umetniško grafiko in dizajnerskimi izdelki ter manjšinsko uporabo keramike ob številnih drugih materialih. Ni bilo vselej jasno, kje je meja med spretnim obrtništvom in umetniškim izrazom. Tudi postavitev ni blestela: številni umetniški izdelki, ki so razvnemali duha, so prehitro izzveneli v prenatrpani postavitvi bolj ali manj povprečne kakovosti. Letos se je sprememba organizatorja (prej je bila Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov) izkazala za odlično zamisel, saj je Narodni muzej profesionalna institucija, ki lahko edina nudi podporo na vseh ravneh tako zahtevne razstave.
Prečiščena postavitev
Tako je letošnji Unicum izbrušena paša za oči, polna presenetljivih primerkov in še bolj intimnih predstav. Razstavi v Narodnem muzeju ni kaj očitati: prečiščena, kakovostno postavljena nudi dovolj različnih poetik, da gledalec ostane osredotočen in sledi zgodbam, ki jih keramika lahko posreduje. Na prvem prizorišču je nekoliko več družbeno angažiranih primerkov, ki so tudi letos prepričali žirijo. Veliki zmagovalec je Veljko Zejak s svojim razpočenim dolarskim bankovcem in rdečo osvetljenim ozadjem. Je kar prehitro sporočilen in tudi v tehničnem smislu ni posebno inventiven. Stephanie Marie Roos je nagrajenka žirije in njenih del sploh ne bi opazili, če ne bi bila nagrajena: povsem konvencionalni realistični portreti ljudi, ki rišejo na tla s kredo. Delo postane nekoliko bolj razumljivo šele ob obrazložitvi; meje, ki jih protagonisti rišejo, prestopajo in vanje vstopajo, spričo neposrečene postavitve kipov ne pridejo do izraza. Tretje nagrajeno delo je še eno v nizu, ki so dobila nagrado zaradi konceptualne zasnove in ne zaradi izraza ali formalnih kvalitet, so krožniki s fotografijami »neznanih junakov« Tanje Lažetić. Podobno lahko ugotovimo tudi za nagrajenega Thomasa Stollarja z delom Dan v Življenju. Priznanje je dobila še Lea Georg za svojo serijo posod, ki so povsem hladni serialni kosi. Edini med nagrajenci, ki izstopa, je Roland Summer z ogromno erotično in tehnično dovršeno posodo, ki svojo funkcionalnost zlahka preraste.
Prezrt japonski eros
Cerebralno podeljene nagrade delom, ki nudijo več umske telovadbe kot pa čutenja in telesnih občutkov, ki jih dobra keramika lahko zbuja, so povsem spregledala vedno presenetljive, minimalistične, a globoko poetične in erotično polne Japonce. Najboljše keramične rešitve na razstavi vabijo z domiselno in presenetljivo formalno rešitvijo, ki zbuja neštete interpretacije. Nekaj neskončno skrivnostnega je v vratih Nayoung Jeong in pretresljiva je okamnela vrečka Sanje Ajdišek ter čutne in vzvišene so čipkaste skodelice Claudije Biehne. Na razstavi je nekaj del, ki zmorejo celo nasmejati gledalca: By Myself, Dog Emotions, Pre-columbian rave… In opazimo še nekaj: izjemen porast tehnično zapletenih postopkov, ki rezultirajo v novih možnostih izraza in oponašanja najrazličnejših materialov, s tem pa preseganja svojih fizičnih danosti. Študentska sekcija ponuja nekaj simpatičnih domislic (Vilendorfska Venera, zarisana z načrtom za plastično operacijo), vendar je v jedru še obremenjena z narativnostjo in gostobesednostjo. Unicum 2015 je pravi stampedo izraznih možnostih v keramiki. Najboljši doslej je trienale vrhunski orgazem za duha in telo, saj nudi nepozabno estetsko izkušnjo.
